Bodo hrvaški radioaktivni odpadki ostali v Sloveniji?

Na Odboru za zadeve Evropske Unije je potekalo odločanje o začasnem zaprtju treh pristopnih poglavij za Hrvaško.  V PS SDS imamo pridržke že ob samem postopku začasnega zapiranja, saj podobne izkušnje iz Romunije in Bolgarije kažejo, da prinašajo slabe rešitve. Če pri poglavju 28 – Varstvo potrošnikov in zdravje, ni bilo večjih problemov, pa vsekakor menimo, da so zadržki pri poglavju 9 – Finančne storitve. V okviru tega poglavja se Slovenija neodločno zoperstavlja diskriminatornemu obravnavanju nekaterih slovenskih interesov na finančnem področju. Znana je diskriminatorna obravnava NLB in aktivnosti okoli projekta Sunčani Hvar. Vlada sporoča, da stvar opazuje in proučuje, kar pa je premalo. Najslabše pa je pri poglavju 15 – Energetika, kjer  Hrvaška  ne spoštuje Meddržavne pogodbe o NEK iz leta 2003, ki zavezuje obe državi, da ustanovita posebna sklada za financiranje razgradnje NEK in odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, da polnita sklada s sredstvi od prodaje proizvedene električne energije in da tekoče obveščata druga drugo o zbranih sredstvih v skladih. Hrvaška Slovenije v več kot letu dni ni obvestila o višini zbranih sredstev, Slovenija pa je Hrvaško obveščala vsako leto in, žal, nikomur v Sloveniji ni jasno, koliko sredstev je v hrvaškem skladu.

Z zakonom o preprečevanju uvoza radioaktivnih materialov v Hrvaško, pa se skuša izigrati še odgovornost za sprejem svojega delež tega materiala. So polovični lastniki Nuklearke, odpadki jim pa očitno ne pripadajo. Ob neodločnosti Vlade RS in stalnem hrvaškem izigravanju dogovorjenega, se človek resno in s skrbjo sprašuje o nadaljnji usodi Arbitražnega sporazuma in evropski usmerjenosti naše sosede.

Milenko Ziherl,
poslanec SDS