Bo zdravstveno politiko vodila zavarovalnica?

Parlamentarnemu odboru za zdravstvo se je predstavil kandidat za zdravstvenega ministra Borut Miklavčič. Poslanci SDS Ivan Grill, Alenka Jeraj, mag. Štefan Tisel in Darko Menih so kandidatu postavili zelo konkretna vprašanja glede vodenja zdravstvenega ministrstva v naslednjem mandatnem obdobju. Kandidat za zdravstvenega ministra je v uvodu svoje predstavitve pred odborom ocenil, da slovenski zdravstveni sistem v okviru danih materialnih zmožnosti deluje dobro. To oceno kandidata so pozdravili poslanci SDS in poudarili, da gre za to zahvala vsem izvajalcem zdravstvenih storitev. Ob tem je poslanec SDS Ivan Grill izrazil upanje, da je omenjena ocena kandidata za zdravstvenega ministra iskrena, saj sta nekdanja opozicija in civilna družba do 21. septembra 2008 zatrjevali, da v slovenskem zdravstvenem sistemu vlada kaotično stanje.
Izpostavljeno je bilo tudi stališče iz koalicijskega sporazuma, da moramo imeti univerzalno javno zdravstvo. Poslance SDS je zato zanimalo, kaj konkretno to pomeni oz. kakšno zdravstvo smo po mnenju kandidata imeli do sedaj? Kandidat za zdravstvenega ministra je namreč predstavil drugačno stališče o univerzalnosti javnega zdravstva, kot leta 2005, ko je bil na konferenci na Bledu mnenja, da bi bilo potrebno naše zdravstvene institucije privatizirati. Takrat (2003-2007) je bil kandidat Miklavčič direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zato se poraja vprašanje, ali bo to dejstvo vplivalo na njegovo delovanje na čelu ministrstva za zdravje.

Poslanci SDS so med drugim izpostavili tudi navedbe mandatarja Boruta Pahorja v intervjuju za Sobotno prilogo Dela, dne 15. 11. 2008, da je kandidat uspel sanirati izgubo zdravstvene zavarovalnice v višini takratnih 28 milijard SIT v letu 2004. Pri tem so opozorili na dejstvo, da je po dostopnih podatkih izguba zdravstvene zavarovalnice nastala zaradi uvedbe DDV, da se je izguba povečevala, da pa je bila poravnana iz državnega proračuna, s sprejemom zakona o prevzemanju dolga zdravstvene zavarovalnice. Ta izguba se je nato pokrila iz konvergenčnega programa. Poslance SDS je zanimalo, ali omenjena ugotovitev drži. Miklavčič je v svojem odgovoru pritrdil dejstvu, da je bila izguba zdravstvene zavarovalnice pokrita iz državnega proračuna, s konvergenčnim programom v znesku 33 milijard takratnih SIT.

Poslance SDS je zanimala tudi navedba v koalicijskem sporazumu, da bo prihodnja koalicija skušala »odpraviti diskriminacijo v zvezi s pravico samskih žensk do oploditve z biomedicinsko pomočjo«. Zanimalo jih je predvsem njegovo konkretno stališče do tega vprašanja. Pri tem so spomnili na referendum, kjer je bila z veliko večino rešitev, ki jo predvideva koalicijski sporazum nove koalicije, tudi zavrnjena. Kandidat je glede tega dejal, da je bila odločitev sprejeta na referendumu, da je večina odločila o pravici manjšine in da je bila zanj takrat ta odločitev sprejeta.

Ob razpravi o deležu sredstev namenjenih za zdravstvo, je poslance SDS zanimalo, kako konkretno namerava koalicija doseči povečanje deleža za zdravstvo na 9 % bruto družbenega proizvoda.

Poslance je zanimalo tudi stališče kandidata Miklavčiča iz leta 2004 glede zmanjševanja nadomestil za bolniške. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje, vezano na Zakon o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet v času vlade Janeza Janše. Pri tem je poslance SDS zanimalo mnenje kandidata o uvedbi instituta varuha pacientovih pravic, glede na dejstvo, da pred in v postopku sprejemanja omenjenega zakona varuhinja človekovih pravic ni bila naklonjena uvedbi takšnega instituta.

Kandidata so poslanci SDS še vprašali, ali namerava nadaljevati z osebnim obiskovanjem bolnišnic in zavodov, da se bo tudi tako lahko soočil s težavami in stanjem infrastrukturnih objektov. S tem povezano je bilo tudi vprašanje glede področja investicij v zdravstvu. Poslance SDS je zanimalo, kako namerava kandidat delovati na področju gradnje bolnišnic in urgentnih centrov, ob dejstvu, da gradbeni lobi sega tudi na področje zdravstva. Tej problematiki je namreč vlada Janeza Janše posvetila veliko pozornost.

Poslanca mag. Tisla je v nadaljevanju še zanimalo, kako konkretno namerava kandidat rešiti problem pomanjkanja zdravnikov. Jerajevo in Meniha je zanimalo področje podeljevanja koncesij v sistemu javnega zdravstva, poslanci SDS pa so želeli izvedeti več tudi o preventivnem ukrepanju na področju zgodnega odkrivanja raka prostate. Nenazadnje pa jih je zanimalo tudi, kako namerava kandidat omejiti najvišje plače direktorjev v zdravstvenih domovih.