Bo zagotovljena kvaliteta zobozdravstvenih storitev?

Poslanec SDS France Cukjati je ministra za zdravje vprašal glede predvidenih sprememb pri načinu financiranja zobozdravstvenih storitev.
Vprašal ga je, na podlagi česa meni, da bo nov način financiranja zobozdravstva omogočil večjo dostopnost do zobozdravstvenih storitev in boljšo kakovost teh storitev.

Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore ministra.
Magnetogram ni lektoriran.

FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo. Lep pozdrav gospod minister.
Jaz se bom dotaknil, kot sem vam že napovedal, vprašanja o zobozdravstvu, in sicer:
Ali in na podlagi česa menite, da bo nov način financiranja zobozdravstva omogočil večjo dostopnost do zobozdravstvenih storitev in boljšo kakovost teh storitev?
To vprašanje sem vam poslal na pobudo oziroma na podlagi odzivov, ki jih dobivamo v poslanskih pisarnah in tudi sicer, ko ljudje vse dlje čakajo na obisk zobozdravnika. To sicer ni nič novega, ampak zdi se, da se čakalne dobe podaljšujejo, čakajo, ko prvič pride, če sploh pride do tega, da ga zobozdravnik naroči, čaka tudi eno leto. In če uspe priti na zobozdravniški stol, želi biti pregledan in tudi želi, da se mu kaj naredi, da se mu zaplombira zob, naredi krona, mostiček, pač kar je najbolj potrebno. In če se mu že kaj naredi, želi, da je to z dobrimi materiali, da je to kvalitetno narejeno, da ne bo moralo vsako leto ali vsak mesec popravljati te zadeve. Namreč, sliši pa se tudi, da pripravljate nek nov način financiranja oziroma povezavo na glavarinski sistem. Ob vsem tem pa ni slišati, da bi se nekatere stvari tudi znotraj načina financiranja zobozdravstvenih storitev dopolnjevale ali popravljale. Samo če pogledamo, kakšen je finančni načrt zobozdravstvene ordinacije za odrasle, vidimo da je v letnem proračunu za takšno ordinacijo predvidenih samo 24 tisoč evrov. To je pri povprečni populaciji 2500 na zobozdravnika, komaj 10 evrov za materialne stroške in amortizacijo.
Sedaj, če računamo, da ta strošek ni samo za zalivke, za mostičke in podobno, ampak je tudi za aparaturo, za zobozdravstveni stol, ki stane 50 tisoč evrov, je za zobotehnične aparature, za zobni rentgen, je tudi za prostore, za sanitarije za paciente v čakalnici, elektriko in tako dalje, se sprašujem, ali bo kvaliteta zobozdravstvenih storitev ob istih sredstev možno doseči boljšo? Torej, to je to vprašanje, na katerega želim odgovor.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister Miklavčič, izvolite.

BORUT MIKLAVČIČ: Spoštovani doktor Cukjati, lepa hvala za vprašanje. Preden bi se lotil natančnega odgovora, v kolikor je to možno, bi samo nekaj podatkov, kar bo mogoče zanimivo za vse.
V Sloveniji izvajajo zobozdravstvene storitve v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja opravlja 505 zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih. Temu moramo dodati še 597 koncesionarjev, čistih zasebnikov je 159. V letu 2007 je bilo namenjenih za zobozdravstvo 82 milijonov in 44 tisoč evrov. V letu 2008 86 milijonov 500 tisoč evrov. To so sredstva, ki jih je namenjalo obvezno zdravstveno zavarovanje za zobozdravstvo. Ta sredstva sorazmerno vsako leto rastejo. Nov način financiranja zobozdravstvene dejavnosti je predlagal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi pritožb številnih zavarovancev zavarovanih oseb, da jih zobozdravniki v Sloveniji nočejo sprejeti v obravnavo. Izkazalo se je, da tako ravnajo, kljub temu, da ne dosegajo števila opredeljenih oseb, ki jih določajo pravila, predpisi obveznega zdravstvenega zavarovanja in je zaradi tega po podatkih zavoda približno 27 odstotkov zavarovanih oseb nima izbranega zobozdravnika v Sloveniji. To pa zahteva zakon in drugi predpisi, da bi lahko uveljavljali pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. zavod je ocenil, da je največji problem v tem, da so zobozdravniki odklanjali prijavo in nam je poznano in najbrž doktor Cukjati tudi vi veste, da imamo danes v Sloveniji zobozdravnike, ki imajo prijavljenih 2.000, 2.200 zavarovancev. Imamo pa kar veliko zobozdravnikov, ki imajo prijavljenih samo do 400, 500 zavarovancev. In tu je na osnovi pritožb, ki so bile s strani zavarovancev, bila želja, da se odpre in da morajo zobozdravniki sprejeti prijave zavarovancev na svojo listo. Na ta način bi seveda odprli in izenačili vse zavarovance v slovenskem prostoru. Dejstvo je, da tam, kjer ima 2.000 zavarovancev, in v znesku, o katerem ste vi govorili, dr. Cukjati, ki je točen in pravilen, seveda vsi niso v istem letu in stalno pri zobozdravniku. To je bil razlog, da smo tudi na ministrstvu podprli ta sistem, da se spremeni način in da se lahko vsi prijavljajo, da bi na ta način omogočili tudi tem zavarovancem, da pridejo do zobozdravstvene storitve. Vaša ugotovitev, dr. Cukjati, je pravilna. Mi pripravljamo nov sistem, da bi to olajšali, vendar se ob tem srečujemo tudi z nekaterimi težavami, predvsem v našem zahtevku do zobozdravnikov, ko zahtevamo, da dajo zavarovancu obračun opravljene zdravstvene storitve. In tu imamo težave, kajti ob nadzorih se ugotavlja, da prihaja do neupravičenega zaračunavanja storitev, ali v breme zavoda ali v breme prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in tudi v breme zavarovanca.
Še zadnji podatek, spoštovani doktor, ob vseh teh ugotovitvah in ob mojem odgovoru, pa če sem zelo pedanten in pogledam uresničevanje programa zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, potem moram povedati, da tudi teh 86 milijonov 500 tisoč v lanskem letu s strani zobozdravnikov je bilo 2% pod planom. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Izvolite, gospod Cukjati.

FRANCE CUKJATI: Hvala, gospod minister. Zagotovo veliko tega, kar ste povedali, stoji in podpiram. Vendar prehod na glavarino ima eno izvirno napako. Vi ste rekli, da so zobozdravniki, ki imajo preko 2.000, in taki, ki imajo zelo malo opredeljenih. Problem je v tem, da tudi če bi bili in ko bodo vsi pacienti opredeljeni, bomo imeli, na primer, v Gornji Radgoni 2.300 pacientov na zobozdravnika, govorimo o odraslih, v Idriji, na primer, pa 3.300. To je velika razlika, 2.300, 3.300.
Tukaj imam imena deset zdravstvenih domov, še več 15, od Šentjur pri Celju, Sežana, Jesenice, Radovljica, Tržič, Grosuplje, Idrija, Kamnik in tako dalje, ki imajo preko 3000 prebivalcev na zobozdravnika. Si predstavljate kako bo delal zobozdravnik s 3300 upoštevajoč, da so prebivalci enakomerno porazdeljeni na vse obstoječe zobozdravnike v tistem kraju, recimo v Idriji. Pri tem je treba upoštevati, da je osnovna pravica pacienta, da enkrat na leto pride k zobozdravniku na pregled, to pomeni najmanj polovico delovnega časa samo ta pravica bo zavzela, ko bodo pacienti izkoristili to pravico.
In kakšna bo kvaliteta teh storitev si lahko tudi predstavljamo.
Mislim, da sedaj vegetira zobozdravstvo samo na račun neosveščenosti pacientov, da ne pridejo do zobozdravnikov.
Če hočemo narediti kvalitetno zobozdravstvo je treba nekaj prej narediti, od mreže, do kvalitete, do stroškov.