Bo vlada zastavila svoje premoženje za odškodnine t.i. izbrisanim?
ponedeljek, 2. 3. 2009Objavljamo magnetogram poslanskega vprašanja in odgovora predsednika vlade Boruta Pahorja.
Magnetogram ni lektoriran.
ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice in kolegi, ostali prisotni, spoštovani predsednik Vlade. Ministrstvo za notranje zadeve je, preden je minilo sto dni od imenovanja Vlade, pričelo brez zakonske podlage izdajati odločbe osebam, ki so bile 26. februarja 1992 na podlagi takrat veljavnega zakona prenesene iz registra oseb s stalnim prebivališčem v register tujcev ker si v predhodno določenem obdobju niso uredile statusa, gre za vprašanje tako imenovanih izbrisanih. Pri tem se ministrica sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2003, ki pa izdajo odločb brez zakonske podlage ne omogoča pri tem pa uživa vašo podporo.
Pred časom je predsednik Odbora za zunanjo politiko, gospod Ivo Vajgl na obisku v Beogradu napovedal izdajanje odločb in plačilo odškodnin tako imenovanimi izbrisanimi, slab mesec po tej napovedi pa je predsednik društva Aleksandar Todorović prejel sodbo o odškodnini v višini 17.000 evrov z zamudnimi obrestnimi stroški postopka skoraj 40.000 evrov. V številnih primerih bodo odškodnine bistveno višje od prvodosojene, druge nižje, če pa izhajamo iz znane številke to pomeni preko milijardo evrov, toliko kolikor znaša predvideni proračunski primanjkljaj, ki ga vaša Vlada načrtuje z rebalansom za leto 2009 in vse to brez zakonske podlage. Odločitev prihaja v času, ko številne krivice iz preteklosti, ki so bile povzročene našim državljanom še vedno niso popravljene. Odločitev prihaja v času, ko ljudje iz dneva v dan izgubljajo temeljno ustavno pravico, pravico do dela. Zanje je vsak dan prikrajšanih 200 do 300 ljudi. Odločitev prihaja v času kršenja številnih pravic in v času, ko postajajo črnoglede napovedi zaradi pasivnosti vlade in prepočasnega sprejemanja odločitev vedno bolj realne. Na drugi strani pa je bila zelo hitro sprejeta odločitev s katero bodo davkoplačevalci po nepotrebnem obremenjeni za dodatno milijardo evrov.
Gospod predsednik, sprašujem vas torej: Zakaj to počnete? Zakaj popuščate s stalnim izsiljevanjem ene od koalicijskih strank, z izsiljevanjem strani stranke, ki zaradi načina delovanja …/nerazumljivo./. celo podmladek? Za tak korak ni bilo nobene potrebe, saj gre za izdajanje odločb osebam, ki imajo status že urejen, odraža pa ta odločitev lestvico prioritet vaše Vlade. Sprašujem vas: Kakšne bodo posledice odločitve o izdajanju odločb brez zakonske podlage in kdo bo prevzel odgovornost zanje? V kolikor menite, da odškodnine tako imenovanim izbrisanim niso problem, ali ste pripravljeni vi in celoten ministrski zbor zastaviti svoje osebno premoženje v poplačilo teh terjatev? Sprašujem vas tudi spoštovani predsednik zakaj v nasprotju z vašim osebnim prepričanjem ne podprete ustavnega zakona glede tako imenovanih izbrisanih, ki bi enkrat za vselej uredil to vprašanje tako, da ne bi bile ogrožene javne finance in da bi bil vsak primer obravnavan individualno, s tem pa onemogočeni tisti, ki so v času osamosvajanja špekulirali, delovali proti osamosvojitvi in naši državi, sedaj pa naj bi celo prejeli odškodnine? Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod predsednik, prosim.
BORUT PAHOR: Navedli ste nekaj vprašanj, na nekatera bom odgovoril zelo neposredno. Najprej verjetno večino zanima moje osebno mnenje glede možnosti za rešitev tega vprašanja z ustavnim zakonom, ki sem mu bil tudi jaz sam osebno deloma naklonjen. V čem je problem in zakaj v vseh teh letih nismo mogli priti skupaj tudi takrat, ko se je na vse strani ta možnost ../nerazumljivo./.. in dopuščala? Ustavni zakon pomeni poseg v ustavno materijo. Ne moremo mimo dejstva, da bi šlo v tem primeru za spremembo Ustave. V slovenskem pravnem redu bi bil ustavni zakon, ki bi celovito uredil vprašanje izbrisanih z ustavnim zakonom, sprejemljiv samo, to je bil na nek način pogoj za to, da smo tudi tisti, ki smo imeli rezerve do rešitve na ta način, sprejemljiv samo kolikor bi čim bolj skladno uredil to vprašanje z odločbo Ustavnega sodišča. Vedno, ko smo šli v diskusijo koliko je to mogoče smo ugotovili, vsaj tisti, ki na koncu potem nismo pristali na ustavni zakon, da gredo rešitve čez to mejo dopustnega.
Torej, pri zgodbi o izbrisanih gre za, naj ponovim še enkrat, ker je prav, da se ta diskusija vodi odkrito, za zgodbo ljudi, ki so brez lastne vednosti, po volji države čez noč postali ne samo tujci, ampak tujci, ki v državi bivajo ilegalno.
Kot rečeno, dejanje izbrisa je bilo mogoče politično tematizirati, dokler se ni o tem izreklo, poslanec Črnač, Ustavno sodišče. Takrat se je izreklo neposredno in sedemkrat posredno in je ocenilo kot neustavno, protipravno in nezakonito ravnanje države. Dejanje izbrisa, predvsem pa dolgotrajno doslej neuspešno reševanje tega problema s strani države so izrecno obsodili tudi vse pomembne in verodostojne mednarodne inštitucije s področja varovanja človekovih pravic. Kot sem že dejal, ravnanje te Vlade oziroma ministrice Kresalove, in zanjo prevzema ona objektivno odgovornost in jaz objektivno odgovornost, in mislim, da cel vladni kabinet, je zato pri odločnem urejanju tega vprašanja primerno in sploh neprenagljeno, še manj pa sporno. Nasprotno, gre za dejanje, ki smo ga pravno in moralno kot Vlada in država dolžni opraviti, njegova izvedba je strokovna, domišljena, je resna in skladna s slovenskim pravnim redom.
Sedaj pa še enkrat k stvari, ki ste jo dvakrat ponovili. Ustavno sodišče je leta 2003 v znani 8. točki ustavne odločbe nedvoumno zapisalo “nota bene”, ker je to direkten odgovor na vaše vprašanje: Ministrstvo za notranje zadeve mora izbrisanim po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji od 26. 2. 1992 dalje. To stališče ni sprejela vlada, ne vaša, ne moja, ampak to stališče je leto 2003 sprejelo Ustavno sodišče, da mora Ministrstvo za notranje zadeve izdati dopolnilno odločbo. Dve leti pozneje je ponovno poudarilo, da so, citiram, “zaradi neizvrševanja 8. točke in neizdajanja dopolnilnih odločb o priznavanju stalnega prebivališča za nazaj že omenjenim kategorijam oseb nastopile protiustavne posledice, ter da vsako zavlačevanje izvršitve navedene odločbe pomeni nadaljevanje protiustavnega stanja v Republiki Sloveniji.” Prav to zadnje ponovljeno stališče Ustavnega sodišča in nedopusten potek časa, v katerem Slovenija ni uspela razrešiti tega problema, je navedlo pravne strokovnjake, da so spremenili, mnogi med njimi, svoje mišljenje. In danes, kolikor je meni znano, vsi javni odzivi pravne stroke pritrjujejo pravilnosti ravnanju notranje ministrice.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Černač.
ZVONKO ČERNAČ: Poglejte, gospod predssednik, najprej nekaj zgodovine. Po sprejemu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v letu 1991 in osamosvojitvenih zakonov je bila dana možnost vsem, da si uredijo svoj status. Nekaj manj kot 200.000 oseb je na osnovi teh zakonov svoj status tudi uredilo. Tisti, ki so špekulirali glede osamosvojitve, tega niso storili, zato teh problemov kar nekaj let po osamosvojitvi niso izpostavljali. Glave so začeli dvigovati, ko se je čas osamosvojitve oddaljeval, tako kot jih sedaj dvigujejo generali bivše Jugoslovanske armade, ki želijo slovensko pokojnino, leta 1991 pa so bili pripadniki vojske, ki nas je napadla, kar je nekaj podobnega, kot če bi bivša država plačevala pokojnine fašističnim oficirjem oziroma njihovim vdovam. Edini primeren način za ureditev tega vprašanja tako imenovanih izbrisanih je torej ustavni zakon, saj je problem tudi nastal s 13. členom Ustavnega zakona iz leta 1991, ki ga je prejšnja vlada po približno dveletnem usklajevanju s parlamentarnimi strankami v letu 2007 tudi sprejela, vendar je obtičal v Državnem zboru.
Rešitev je podpiral z ustavnim zakonom tudi bivši predsednik države dr. Janez Drnovšek. Vi, spoštovani predsednik, ste takrat kot vodja opozicijske Socialne demokracije zagovarjali konsenz, ki pa ga sedaj ne zagovarjate več oziroma govorite, da ta konsenz ni mogoč. Ne vem, ali so vas v to prepričali novi partnerji iz LDS ali Zares ali kdo tretji. Mislim, da je treba poudariti, da gre pri urejanju tega vprašanja tudi za prevaro vaših volivcev, saj vaša stranka tega vprašanja ni izpostavila v svojih predvolilnih programih, in da gre za popolno ignoranco pol milijona državljank in državljanov, ki so leta 2004 na referendumu o tako imenovanem tehničnem zakonu glasovali proti. Sprašujem vas, spoštovani predsednik, ker mi niste odgovorili na vprašanje, ali se ta Vlada tudi na voljo ljudi enostavno požvižga.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Gospod predsednik, prosim.
BORUT PAHOR: Ta Vlada, gospod poslanec Černač, se ne požvižga ne na voljo ljudi ne na pravno državo. Ta Vlada želi, da v skladu s pravnim redom rešimo to vprašanje. To ni verjetno edina skupina ljudi, ki jim je ali jim bo Ustavno sodišče ugotovilo, da jim je bila storjena krivica. In vedno se lahko najde kdo, ki oponira mnenju Ustavnega sodišča in meni, da bi bilo treba z ustavnim zakonom spremeniti odločitev Ustavnega sodišča. Morda se je in se bo še kdaj to zgodilo. V tem primeru smo to poskušali večkrat. In imate prav, jaz sem bil, kot sem rekel, med tistimi, ki smo iskali možnost, da bi z ustavnim zakonom to stvar rešili. Ampak vedno smo prišli do točke, ko smo se razšli v spoznanju, da gre poskus rešitve z ustavnim zakonom predaleč in da derogira institucijo Ustavnega sodišča in ne nazadnje derogira sam pravni red ter povečuje nezaupanje v pravni red in v spoštovanje parlamenta ter Vlade tega pravnega reda. Še bodo torej skupine, ki bodo prizadete. In če bomo to vprašanje rešili tako, kot moramo, se bo v Sloveniji okrepila zavest, da ne glede, komu so storjene krivice, ne glede, kakšen je odnos politične ali javne večine do njih, da bodo te na ustrezen način popravljene. Kako, sem že povedal. Ministrica se je lotila izdaje dopolnilne odločbe zato, ker od nje to zahteva odločba Ustavnega sodišča. Sledil bo zakon, ki ga bo tematiziral Državni zbor. In rekel sem, kot predsednik Vlade, dopuščam možnost, da bo, če bo pravna stroka in če bo ministrstvo tako ugotovilo, morda vprašanje tako imenovanih odškodnin, če bi bile neposredno povezane z samim dejanjem izbrisa morda urejeno tudi z olajšavo.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Proceduralno gospod Černač, prosim.
ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Mislim da niste odgovorili na večino mojih vprašanj spoštovani gospod predsednik, odgovori pa prav terjajo razpravo tega Državnega zbora o temu vprašanju, ker je bilo v temu odgovoru zaznati kar nekaj netočnosti oziroma nejasnosti. Ni res, da odločba Ustavnega sodišča v 8. točki, odločba z dne 3. aprila 2003 terja od notranje ministrice izdajo odločb, glede tega se je izreklo devet vrhunskih pravnih strokovnjakov, naj omenim samo nekatere, prof. dr. Igor Kavčič, prof. dr. Tone Jerovšek, prof. dr. Franci Grad in še številni drugi, ki se glede neposredne izvršitve 8. točke Ustavnega sodišče, odločbe Ustavnega sodišča z dne 3. aprila 2006 na način kot je to storila ministrica Katarina Kresal opredelilo negativno. Saj v odločbi ne vidijo neposrednega temelja za izdajo upravnih odločb tako imenovanim izbrisanim. Potreben je zakon in vi, spoštovani predsednik to zelo dobro veste saj ste se za njega celo za ustavni zakon zelo zavzemali.
Odločba Ustavnega sodišča tudi ni edina neuresničena. Vsaj še osem jih je ampak samo glede te se je pohitelo in prej kot v stotih dneh se je našel čas za odločitev, ki ne pomeni ureditve tega vprašanja pač pa vnaša nove zaplete in dokončno ureditev prelaga v nedoločno prihodnost. Da je temelj za odškodnine, ki bodo bistveno ogrozile javne finance in to v obdobju, ko ljudje dan za dnem izgubljajo službe in ne vedo kaj bo jutri s pokojninami.
Slovenska demokratska stranka je v parlamentarno proceduro pred kratkim vložila ponovno predlog ustavnega zakona na temelju katerega bi bilo poiskati rešitve, ki bi omogočile dokončno ureditev tega vprašanja na način, da ne bi bile ogrožene javne finance ob pogoju individualne obravnave in na način, da se tistim, ki so z osamosvojitvijo špekulirali prepreči da bi s plačilo odškodnin uveljavljali na hrbtih tistih ki so bili resnično prizadeti. Ne gre pozabiti, kar ste tudi sam omenil, da so se odločbe v času člana vaše stranke, dr. Rada Bohinca leta 2004 že izdajale vendar je minister s tem prenehal, ker je ugotovil, da ravna napačno. Ne gre pozabiti referenduma v letu 2004 o tako imenovanem tehničnem zakonu izbrisanih kjer je 95% državljank in državljanov glasovalo priti temu zakonu. Pol milijona Slovenk in Slovencev…
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Gospod Černač čas je za proceduralni predlog, če ga imate.
ZVONKO ČERNAČ: Imam še pol minute časa, hvala lepa gospod predsednik. Mislim, da gre za vprašanja o katerem ima javnost deljene in pomanjkljive informacije zato je primerno in nujno, da se različna stališča soočijo pred javnostjo v okviru razprave odgovorov predsednika Vlade. Predlagam torej, da na podlagi drugega odstavka 266.(?) člena Poslovnika Državnega zbora na naslednji seji opravimo razpravo o odgovoru predsednika Vlade. Predlagam torej, da na podlagi drugega odstavka 276.(?) Poslovnika Državnega zbora na naslednji seji opravimo razpravo o odgovoru predsednika Vlade na moja vprašanja. Pričakujem spoštovane kolegice in kolegi, da boste vsi podprli ta predlog, da je to edini način za dokončno ureditev tega vprašanja. Hvala lepa.