BLEJSKI FORUM 2009

Strateški forum Bled je leta 2006 ustanovila prejšnja vlada. Ustanovitelji in organizatorji so upoštevali in uporabili izkušnje iz slovenskega predsedovanja OVSE leta 2005, dogajanje na Bledu pa so povezali tudi s slovenskim predsedovanjem EU leta 2008. Za prejšnja leta je bila značilna številna in visoka mednarodna udeležba. Bled so obiskovali aktualni in bivši predsedniki držav in vlad (Češka, Avstrija, Hrvaška, Latvija, Kosovo, Gruzija, Slovaška, Azerbajdžan, Litva, Makedonija…), predstavniki EU in OZN, zunanji ministri, diplomati, eksperti s področij energetike, ekologije, ekonomije… Med imeni iz prejšnjih let najdemo imena kot Ahtisaari, Alijev, Topolanek, Amato, Bildt, Ceku, Godmanis, Gruevski, Sakašvili, Sanader, Schüssel… Ob uradnih konferencah so prejšnja leta potekali različni neformalni posveti o najbolj aktualnih svetovnih problemih. Lansko leto npr. o spopadu v Gruziji, saj je Blejski forum potekal tik pred izrednim vrhom Evropskega sveto na to temo.

Doslej so v okviru Strateškega foruma Bled potekale naslednje konference:
leta 2006: »Kaspijska regija 2008«
leta 2007: »Evropska unija 2020: združena in enotna«
leta 2008: »Energija in podnebne spremembe: Si.nergija za prihodnost«
leta 2009: »Politika gospodarske krize: gospodarske in geopolitične spremembe v Evropi in Evraziji«

Bistveni dosežek letošnjega foruma je bil v tem, da se je zgodil in da se v glavnem nadaljuje njegova tradicija. Sloveniji primanjkuje mednarodna opaznost, navsezadnje pa je Bled odlična lokacija za kozmopolitska srečanja in vrhunsko diplomacijo.

Nekateri primerjajo Bled z Alpbachom. Prireditvi se godita približno ob istem času, vendar je imel Bled vsaj v začetku višje ambicije in širši program. Termin je morda sporen za tiste, ki hočejo obiskati prav vse srednjeevropske konference, je pa logičen in posrečen, saj gre za čas, ko se ljudje vrnejo s počitnic in preden se odpravijo v pisarne in na redne konference v EU ali v OZN.
 
Letošnji gost zunanji minister Turčije Davuto?lu je opozoril na pomen gradnje novih plinovodov in naftovodov, pri čemer je poudaril, da gre bolj za mednarodno sodelovanje kot za tekmovanje. Če smo dobro razumeli poročila o nastopu hrvaškega zunanjega ministra, se je na Bledu pritožil nad EU, ki bi morala »storiti več, predvsem na območju Zahodnega Balkana, za katerega je poudaril, da mora imeti jasno evropsko perspektivo.«
 
Letošnje razprave niso odkrile veliko novega in niso razvnele veliko političnih strasti. Bile so posvečene gospodarskim temam, predvsem finančni krizi, udeležba pa je bila – morda tudi zaradi finančne krize – skromnejša kot prejšnja leta. Pomemben razlog ožjega in nižjega formata je bil po vsem videzu tudi v tem, da Slovenija ni več tako na očeh, kot je bila v letu predsedovanja in leto pred njim. Organizatorji, oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), bi lahko bistveno bolje izkoristili letošnje slovensko predsedovanje Svetu Evrope. Mogoče tudi z izborom teme, ki bi pokrivala eno od njegovih prioritet.

Letošnji forum je vseboval nekatere značilnosti slovenskega notranjepolitičnega položaja, kar se je pokazalo pri glavnih slovenskih nastopih in pri odsotnosti večine tistih, ki so si forum sploh zamislili. Tako organizatorji niso poslali vabila ustanovitelju foruma dr. Dimitriju Ruplu niti generalnemu sekretarju skupine za razmislek o prihodnosti Evrope dr. Žigi Turku. Ta gesta veliko pove o politični kulturi tranzicijske levice, ki je spet na oblasti. Vtis slabšega obiska je popravila navzočnost slovenskih veleposlanikov, ki so prišli na letni posvet MZZ. Izbor termina za letni posvet pa ni bila slaba domislica in sodi med redke inovativne poteze MZZ v zadnjem času.