Bi aktualna vlada rada uničila slovenskega kmeta?

Uvodoma je prisotne pozdravil g. Vnučec, predsednik foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS, pogovor je vodil poslanec SDS v DZ RS Franc Breznik. Prisotna je bila članica odbora za kmetijstvo v DZ RS, poslanka SDS Alenka Helbl, poslanec SDS Jože Lenart, državni svetnik Miloš Pohole in kmetijska svetovalka Maruša Vaukman.  

Franc Breznik je izpostavil da je Evropska komisija pripravila predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki bi lahko ogrozila slovensko samooskrbo oz. kmetijsko pridelavo. Poudaril je, da kljub pozivom opozicije in negativnemu mnenju stroke, koalicija ne prisluhne in uredbo zagovarja. Sprejetje direktive pomeni konec kmetovanja, konec za celotno Dravsko in Ptujsko polje. Kmetje se zavedajo, da na skoraj  60 % vseh površin, ki so v njihovi regiji, ne bodo smeli uporabljati FFS. Nujno je upoštevati, da ima Slovenija zaradi omejenih naravnih danosti in strukture kmetijstva določene posebnosti, saj je 75% kmetijskih površin na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Breznik ocenjuje, da je zmanjšanje porabe pesticidov za več kot 50% neizvedljivo, saj da bo s tem ogrožena prehranska varnost Slovenije.

Strokovne ocene so, da bo pri žitih pridelek manjši za približno 40%, pri oljnicah za 50%, pri sadju in zelenjavi, kjer imamo že danes slabo samooskrbo v višini 40%, bo dodatno zmanjšanje 30%. Slovenija je po oceni Breznika že tako zmanjšala rabo fitofarmacevtskih sredstev oziroma pesticidov na minimalno potrebno količino, napram ostalim EU državam, ki omogoča pridelavo hrane, ščiti zdravje ljudi, ohranja zemljo, biotsko raznovrstnost.  

Nato je predal besedo članici odbora Državnega zbora za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, poslanki SDS v DZ RS Alenka Helb. Ta je predstavila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, ki so jo zahtevali v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke z obravnavo priporočil za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta. Da se da in mora zagotoviti pomoč kmetijstvu in z njim sodelovati pri pripravi ukrepov in zakonodaje. Da kmet ni tisti nebodigatreba, ki želi pobrati čim več subvencij, ampak zagotavlja strateško surovino, pridelke, brez katerih človek ne more preživeti, ob tem pa ohranja tudi slovensko kulturo in slovensko krajino.  

Miloš Pohole, državni svetnik, je izpostavil, da verjame, da kmetje še znajo stopiti skupaj. Slednje so dokazali tudi na velikem protestu 25.marca. Kmetovanje kot poklic mora postati spoštovan in privlačen že za najmlajše že v vrtcih in šolah. Na ta način lahko obrnemo trend v samooskrbi in ohranimo izgled naše prelepe domovine. V novi kmetijski perspektivi se bo stanje za Slovenskega kmeta izboljšalo izključno pod pogojem, da bo kmet postal cenjen kot poklic in ne kot zajedalec javnih sredstev, kar se prepogosto od te vlade sliši v javnosti. Dober gospodaren in inovativen kmet je v javnosti še vedno, kot v času socializma predstavljen kot sovražnik ljudstva, in ne kot eden izmed branikov naroda. Poudaril je, da se sprejema zakonodaja, ki je prezapletena in zbirokratizirana.  Posameznik kot kmet, bi moral vso to zakonodajo spremljati in jo poznati, da bi se lahko uspešno boril z birokracijo na kmetiji, katere je iz dne v dan več.  

Naloga Kmetijsko gozdarske zbornice, bi morala v bodeče biti tudi zahteva po poenostavitev papirologije na kmetijskih gospodarstvih in večja pomoč kmetijske svetovalne službe posameznikom v boju z birokracijo. Kmetijska politika mora tako v bodoče usmerjati kmeta v rezultate in ne zgolj k izpolnjevanju obrazcev. Problematika, ki se ponovno odpira je tudi pri organizaciji Sklada kmetijskih zemljišč. Nujno je vzpostaviti možnosti za pridobitev novih površin ter reorganizacijo Sklada kmetijskih zemljišč, ki kot vemo, ogromne površine najboljše obdelovalne zemlje oddaja podjetjem, ki so v veliki večini prešla v last tujcev.  

Jože Lenart, poslanec SDS  v DZ RS je v razpravi debatiral o problemih in o tem zakaj kmetje sploh protestirajo. Govora je bilo o prenizkih odkupnih cenah mleka, mesa, o prevelikem uvozu kmetijskih pridelkov iz tujine, o omejevanju gnojenja in škropljenja ter o Naturi 2000, ki se je tako razbohotila, da v SLO praktično ne bo več prostora za konvencionalno pridelavo hrane. Če ne bo dovolj neomejenih obdelovalnih površin se bo pridelalo 30% do polovico manj hrane. Naši načrtovalci »Nature«, naravovarstveniki in ekologi, so uničevalci kmetij in s tem bodo pripomogli k bankrotu kmetov, nam pa odvzeli pravico do zdrave prehrane. S tako napačnim pristopom se samooskrbi ne piše nič dobrega. Kako naj kmetje obdelujejo in pridelajo veliko hrane, če pa v naravno okolje ne smejo več posegati, poudaril je, da to ni hec, da je to več kot neumnost. Praktično bomo s tako kmetijsko politiko, in dodatno še s tem nesmislom, Zakonom o zaščiti živali, postali naraven živalski vrt, katerega sestavni del so tudi ljudje, ki jim je dopuščeno životarjenje ob uživanju koreninic, hroščev in čričkov. Zato ker ta Vlada ne sliši kmeta in deluje v nasprotju z narodovim blagrom, smo se v PS Slovenske demokratske stranke odločili za sklic izredne seje DZ, s katero želimo zaustaviti uničevanje kmetij in samouničenje Slovenije.  

Maruša Vaukan je povedala, da so Slovenski kmetje največja gospodarska  družba s preko 120 000 ljudmi. Kmetje se morajo povezati in se tako ohraniti ter v pravem trenutku izbrati pametne zastopnike.Tako bodo lahko dosegli takojšen umik Uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 in takojšen umik Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, v delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali in daje tečajnikom iz nevladnih organizacij pooblastila veterinarskih inšpektorjev in kontrolorjev. Prav tako je izpostavila, da se ne sme dovoliti dodatne davčne pritiske v kmetijstvu. Država mora kmetom pomagati, ne pa jih omejevati.

    Prisotni slušatelji, kmetje, so izpostavili še problematiko zaščite najboljših kmetijskih zemljišč in obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja. Kmetom  je dovolj vseh zahtev, obremenitev in bremen, ki se jim jih nalaga, nihče pa tega bremena ni pripravljen ovrednotiti in plačati. Poudarili so, da so se razmere Slovenskega kmetijstva začele zaostrovati v letošnjem letu, ko so se začele sprejemati izvedbene uredbe Strateškega načrta Skupne kmetijske politike in uredbe povezane z vpeljevanjem obveznega režima na Natura 2000 območjih. Kmetje niso bili vključeni v oblikovanje vse te zakonodaje, kljub temu, da so redno sodelovali v dialogu, medtem ko je večino sporne zakonodaje nastajalo na Ministrstvu za naravne vire in prostor in z njimi povezanih inštitucijah ter nevladnih organizacijah na področju varstva narave.  

Skrbi jih, da v tem trenutki postaja stanje v kmetijstvu nevzdržno.  Mladi – kljub veliki želji po kmetovanju – teh bremen, pritiskov in omejitev ne bodo več prevzemali, starejši pa bodo kmetijstvo opuščali. Posledica tega ne bo samo pomanjkanje hrane, ki bo posledično vedno dražja ampak tudi zaraščanje naše lepe domovine, ki jo tako radi ponujamo turistom, kot lepo zeleno krajino.  Problematiko so v več točkah in iz različnih področij predstavili prisotnim poslancem DZ RS, od katerih tudi pričakujejo, da jo prenesejo pristojnim.  

V Slovenski demokratski stranki verjamemo, da se da in mora zagotoviti pomoč kmetijstvu ter z njim sodelovati pri pripravi ukrepov in zakonodaje.