Bela knjiga se preveč ukvarja s podrobnostmi, namesto s sistemom
nedelja, 8. 5. 2011Premalo poudarka je danega vrednotam in odgovornosti. Pred dobrim mesecem dni (konec marca 2011) je Ministrstvo za šolstvo in šport predstavilo t.i. Belo knjigo. »Že po površnem branju je bilo jasno, da gre za dokument, katerega nekateri deli so nastajali v naglici, ali pa zgolj v želji zadeve vrniti v stanje iz leta 1996,« je na dobro obiskani javni tribuni Strokovnega sveta SDS v Ljubljani uvodoma poudarila predsednica Komisije za vrtce in osnovno šolstvo v Odboru za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS Mojca Škrinjar. Kot je pojasnila, je knjiga nastajala v zaprtem krogu posvečenih strokovnjakov, ki so celo ugledne institucije, kot je republiški Zavod RS za šolstvo, bolj ali manj postavili pred izvršena dejstva, javna razprava pa ni skoraj v ničemer upoštevala strokovne javnosti, kot so npr. ravnatelji vrtcev in šol in učitelji, ki so bili prisotni na posvetih.»Knjiga v vseh delih nima enotne strukture,« opozarja Škrinjarjeva, saj so opisi sedanjega stanja tako zelo različni in različno poglobljeni, mednarodne primerjave pa metodološko različno opisane. »Tako se na trenutke zdi, da je knjiga nastala na ad hoc pripravljeni konferenci,« meni. Beli knjigi očita, da rezultati in rešitve temeljijo zgolj na empiričnih vprašalnikih, kar se za takšen dokument zagotovo ne spodobi.Uvodnim načelom je Škrinjarjeva očitala ključno zmoto: »Načela pometejo s kompetencami in znova uvedejo zgolj faktor znanja, kar pomeni vračanje v predzgodovino.« Dodala je še, da je kakovosti namenjeno bistveno premalo pozornosti. Prav tako nikjer, razen v poglavju o posebnih potrebah, ni opisane metode za stalno, celostno in enovito spremljanje procesov v šoli, ne zgolj izhodnih rezultatov ali vhodnih zahtev, ki zahtevajo kakovostnega učitelja. »Tudi o vzgoji je govora predvsem na ravni šole, učiteljev in vzgojiteljev, kakor da otroci ne bi v prvi vrsti pripadali staršem. Medtem ko vemo, da je učni uspeh otrok v šoli predvsem odvisen od izobrazbe matere, pa si knjiga zatiska oči pred vzgojnim vplivom staršev. Če jih ne vključimo v dogajanje dovolj, se bodo vključili sami in morda ne vedno konstruktivno,« je še opozorila predsednica Komisije za vrtce in osnovno šolstvo v Strokovnem svetu SDS. Kritična je bila tudi do manjka vsebin o domovinski vzgoji. »Če državljanska vzgoja najde mesto v knjigi, pa je zagotovo ne najde domovinska vzgoja, celo drugače, zapletena poved celo svari pred pretirano identiteto,« je dejala.Šokantno se ji zdi tudi, da teksti nobene pozornosti ne namenjajo inovativnosti, tehnološkemu razvoju ter zdravju otrok in mladostnikov, kakor tudi ne demografskim problemom, ki pomembno vplivajo na mrežo šol ter kadrov v vzgoji in izobraževanju. »Ni naključje, da inovativnost ne najde prostora v dokumentu, saj je tudi nadarjenim namenjeno zelo malo inovativnih rešitev. Nadarjeni potrebujejo svobodo, tako programsko kot institucionalno,« je še prepričana. Meni tudi, da se za nadarjenega učenca programa ne oblikuje vnaprej. »Nadarjenemu sledite s programom in mu ga sproti kreirate, glede na njegov talent. To pa zmore zgolj inovativni učitelj,« je dejala. Bela knjiga, kot pravi, ne posveča dovolj pozornosti učenju kot vrednoti in procesu, kar je ena njenih največjih pomanjkljivosti.V nadaljevanju je izpostavila, da je bilo pomembno gibalo rodnosti uvedba brezplačnega vrtca za drugega otroka v vrtcu, zato obžaluje, da Bela knjiga to sedaj ukinja. Izvajanje tujega jezika v vrtcu, kot je izvedbeno predlagano, po njenem mnenju kaže na nepoznavanje poučevanja tujih jezikov. »Predlog o dveh dodatnih urah, ki naj bosta kratki vsaj 45 minut, je res pod vsakim nivojem, saj majhen otrok ne zmore skupaj 45 minut učenja tujega jezika,« je še opozorila in dodala, da nas opustitev drugega tujega jezika kot obveznega v osnovni šoli vrača v manjšino evropskih narodov, segregira otroke na tiste, ki so se zmožni učiti dveh tujih jezikov in tiste, ki se niso zmožni učiti. Če bi hoteli odličnost znanja, bi razmišljali o odličnosti pouka.
Predsednik Komisije za srednje in višje šolstvo v Odboru za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS Janez Mežan je uvodoma opozoril, da Bela knjiga ne obravnava visokega šolstva, čeprav pogosto poslušamo, da je stanje slabo. »Vsaj dva razloga sta, zakaj bi bilo treba visoko šolstvo vključiti v Belo knjigo. Prvič, vedno poslušamo, da dijaki prihajajo na fakultete s slabim znanjem, zato bi morale univerze povedati, kakšno znanje potrebujejo. In drugič, v zakonu o visokem šolstvu je zapisano, da je matura selekcija pri vpisu v visoko šolo,« je dejal Mežan.Kot je izpostavil v nadaljevanju, je eden ključnih problemov dokumenta ta, da učiteljem jemlje velik del avtonomije in jih postavlja v situacijo, ko je vse delegirano »od zgoraj navzdol«. »Bela knjiga govori o avtonomiji, nikjer pa ni zapisano, kako do avtonomije priti oziroma kaj ta avtonomija pomeni,« je dejal in dodal, da je bil dokument skritiziran na celi črti, s strani različnih združenj, strokovne javnosti, tudi v strokovnih člankih, drugih publikacijah ter celo s strani nekaterih, ki so sodelovali v različnih strokovnih skupinah, ki so jo pripravljale. Mežan je bil kritičen tudi do ministra Lukšiča, ki je pred časom govoril, da bo Bela knjiga podlaga za sprejem zakonodaje, kar pa ne drži, saj je bilo v obdobju priprave Bele knjige sprejetih kar nekaj zakonov s področja šolstva. Predsednik Komisije za srednje in višje šolstvo se je zato vprašal, zakaj se je vlada sploh lotila Bele knjige.Mežan je kot zelo problematično izpostavil tudi dejstvo, da je v Beli knjigi premalo pozornosti namenjene učenju kot vrednoti in procesu. Konkurenčnost se začne pri izobraževanju, tudi učiteljev.
Po uvodnem delu se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali številni ravnatelji ter drugi pedagoški delavci. Njihove glavne kritike so se nanašale na izključenost iz procesa sprejemanja dokumenta. Kot je poudaril eden izmed ravnateljev, so določeni sestanki na temo priprave besedila sicer bili, vendar pa so sodelujoči imeli občutek, da želijo avtorji zgolj »pokritje« svojega besedila, pripomb praktikov pa praktično niso upoštevali. Glede vsebine je še dejal, da je sramotno, da v 21. stoletju, v času, ko v Sloveniji govorimo o nujnosti povečanja konkurenčnosti, v obveznem predmetniku za srednje šole ni predmeta informatika. Prav tako je bil kritičen do vsebin, ki obravnavajo izobraževanje učiteljev, saj je poglavje dolgo celih 56 strani, relevantnih sprememb pa je za cca. pol strani.Naslednji razpravljalec je dejal, da je nesmiselno sprejemati dokument, proti kateremu se je izrekla praktično vsa strokovna javnost, kritičen je bil tudi do dejstva, da je bila javna razprava o dokumentu, ki naj bi predstavljal temelj izobraževalnega sistema, odprta zgolj mesec dni. Ravnatelj ene izmed slovenskih osnovnih šol je kot glavno slabost Bele knjige izpostavil dejstvo, da se ni spustila v sistem, temveč le v vsebino, pa še to zgolj v obliki kozmetičnih popravkov, pri tem pa avtorji niso upoštevali predlogov, ki so jim jih poslale šole, s čimer so učitelje znova postavili le v vlogo izvajalcev. Ob koncu je dejal, da je po svoje dobro, da imamo v Sloveniji politično krizo, ker obstaja večja verjetnost, da tako slab dokument, kot je sedanji predlog Bele knjige, ne bo sprejet.V razpravi je sodeloval tudi ravnatelj ene izmed šol, ki skrbi za učence s posebnimi potrebami. Opozoril je, da je zakonodaja, ki ureja položaj oseb s posebnimi potrebami, že v sprejemanju, medtem ko Bela knjiga še ni niti v parlamentarnem postopku, kar kaže na popolno odsotnost koordinacije ministrstev pri urejanju tega področja. Izpostavil je še, da bi morala biti Bela knjiga primarno strokovni dokument in se zavzel za podaljšanje javne razprave na eno leto, saj gre za ključno področje. Kot je menil, je 1 mesec javne razprave dokaz, da strokovna javnost očitno ni dobrodošla v razpravi.
Predsednik Komisije za srednje in višje šolstvo v Odboru za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS Janez Mežan je uvodoma opozoril, da Bela knjiga ne obravnava visokega šolstva, čeprav pogosto poslušamo, da je stanje slabo. »Vsaj dva razloga sta, zakaj bi bilo treba visoko šolstvo vključiti v Belo knjigo. Prvič, vedno poslušamo, da dijaki prihajajo na fakultete s slabim znanjem, zato bi morale univerze povedati, kakšno znanje potrebujejo. In drugič, v zakonu o visokem šolstvu je zapisano, da je matura selekcija pri vpisu v visoko šolo,« je dejal Mežan.Kot je izpostavil v nadaljevanju, je eden ključnih problemov dokumenta ta, da učiteljem jemlje velik del avtonomije in jih postavlja v situacijo, ko je vse delegirano »od zgoraj navzdol«. »Bela knjiga govori o avtonomiji, nikjer pa ni zapisano, kako do avtonomije priti oziroma kaj ta avtonomija pomeni,« je dejal in dodal, da je bil dokument skritiziran na celi črti, s strani različnih združenj, strokovne javnosti, tudi v strokovnih člankih, drugih publikacijah ter celo s strani nekaterih, ki so sodelovali v različnih strokovnih skupinah, ki so jo pripravljale. Mežan je bil kritičen tudi do ministra Lukšiča, ki je pred časom govoril, da bo Bela knjiga podlaga za sprejem zakonodaje, kar pa ne drži, saj je bilo v obdobju priprave Bele knjige sprejetih kar nekaj zakonov s področja šolstva. Predsednik Komisije za srednje in višje šolstvo se je zato vprašal, zakaj se je vlada sploh lotila Bele knjige.Mežan je kot zelo problematično izpostavil tudi dejstvo, da je v Beli knjigi premalo pozornosti namenjene učenju kot vrednoti in procesu. Konkurenčnost se začne pri izobraževanju, tudi učiteljev.
Po uvodnem delu se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali številni ravnatelji ter drugi pedagoški delavci. Njihove glavne kritike so se nanašale na izključenost iz procesa sprejemanja dokumenta. Kot je poudaril eden izmed ravnateljev, so določeni sestanki na temo priprave besedila sicer bili, vendar pa so sodelujoči imeli občutek, da želijo avtorji zgolj »pokritje« svojega besedila, pripomb praktikov pa praktično niso upoštevali. Glede vsebine je še dejal, da je sramotno, da v 21. stoletju, v času, ko v Sloveniji govorimo o nujnosti povečanja konkurenčnosti, v obveznem predmetniku za srednje šole ni predmeta informatika. Prav tako je bil kritičen do vsebin, ki obravnavajo izobraževanje učiteljev, saj je poglavje dolgo celih 56 strani, relevantnih sprememb pa je za cca. pol strani.Naslednji razpravljalec je dejal, da je nesmiselno sprejemati dokument, proti kateremu se je izrekla praktično vsa strokovna javnost, kritičen je bil tudi do dejstva, da je bila javna razprava o dokumentu, ki naj bi predstavljal temelj izobraževalnega sistema, odprta zgolj mesec dni. Ravnatelj ene izmed slovenskih osnovnih šol je kot glavno slabost Bele knjige izpostavil dejstvo, da se ni spustila v sistem, temveč le v vsebino, pa še to zgolj v obliki kozmetičnih popravkov, pri tem pa avtorji niso upoštevali predlogov, ki so jim jih poslale šole, s čimer so učitelje znova postavili le v vlogo izvajalcev. Ob koncu je dejal, da je po svoje dobro, da imamo v Sloveniji politično krizo, ker obstaja večja verjetnost, da tako slab dokument, kot je sedanji predlog Bele knjige, ne bo sprejet.V razpravi je sodeloval tudi ravnatelj ene izmed šol, ki skrbi za učence s posebnimi potrebami. Opozoril je, da je zakonodaja, ki ureja položaj oseb s posebnimi potrebami, že v sprejemanju, medtem ko Bela knjiga še ni niti v parlamentarnem postopku, kar kaže na popolno odsotnost koordinacije ministrstev pri urejanju tega področja. Izpostavil je še, da bi morala biti Bela knjiga primarno strokovni dokument in se zavzel za podaljšanje javne razprave na eno leto, saj gre za ključno področje. Kot je menil, je 1 mesec javne razprave dokaz, da strokovna javnost očitno ni dobrodošla v razpravi.