Bela knjiga – prašna knjiga

Razočaranje: novo Belo knjigo so večinoma pisali isti pisci kot leta 1996, kar se knjigi pozna. Nekateri deli nove Bele knjige so preprosta lepljenka evropskih publikacij Eurydice, so zgolj slike v „pdf“ tehniki, niti niso spremenjene v tekst. Vse to kaže, da so Belo knjigo pisali v naglici.Rešitve temeljijo zgolj na empiričnih vprašalnikih vzorcev učiteljev, ravnateljev in staršev (nekateri se sprašujejo, če so bili vzorci ciljani ali naključno izbrani). V Beli knjigi pogrešamo poglobljene študije sedanjega in preteklega stanja, zbrane študije vseevropskih praks. Menimo, da glede na vložena sredstva (650.000 evrov), z Belo knjigo nismo dobili primernega izkupička.Ni se čuditi, da takemu pristopu sledijo tudi mnoge rešitve, ki so v izrazitem nasprotju  z moderno pedagogiko in evropsko vizijo razvoja in izobraževanja. Naj omenimo samo odsotnost obveznosti učenja dveh tujih jezikov v zadnjem triletju osnovne šole ali nivojski pouk tako v osnovni šoli kot v gimnaziji, ki  lahko zapira pot dijakom k študiju na univerzi.Vsekakor dobra rešitev je zgodnje učenje tujega jezika, se pa postavlja vprašanje, zakaj šele v drugem razredu,  in  kako bodo tisti otroci, ki so se učili tujega jezika v vrtcu, zapolnili enoletno vrzel oziroma, kako jih bodo dohiteli v znanju oni, ki ga niti v vrtcu niti v prvem razredu niso imeli.O tem, kaj vse dobrega in slabega ponuja Bela knjiga in česa sploh ne, ker je bilo spregledano, bomo spregovorili na novinarski konferenci prihodnji teden. Pokazali bomo domet rešitev, ki mladih rodov Slovenije ne vodijo na pot razvoja in izobraževanja, temveč so nekakšne kratkotrajne, začasne rešitve.

Odbor za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS