Bela knjiga o šolstvu mora imeti manj leporečja in več vsebine

V Državnem zboru RS je potekala 20. redna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, na kateri so članice in člani na zahtevo Slovenske demokratske stranke razpravljali o prihodnosti slovenskega izobraževalnega prostora.

Poslanec SDS in podpredsednik odbora Tomaž Lisec je dejal, da je povod za sklic seje predvsem želja, da pri oblikovanju Bele knjige o šolstvu sodeluje tudi Državni zbor. V Slovenski demokratski stranki nas zanimajo predvsem razlogi za izbor dosedanje strokovne komisije, prav tako pa želimo opozoriti na nekatere ostale prioritete, ki bi jih moralo Ministrstvo za izobraževanje obravnavati: »Ne želimo, da bi nova Bela knjiga, tako kot obstoječa, bila polna leporečja, a brez vsebine.« Več o razlogih za sklic seje si lahko preberete tukaj.

Lisec poudarja, da je znotraj strokovne komisije nekaj imen, ki bi jih predlagal tudi sam, »na drugi strani pa se ob določenih imenih postavlja dvom, ali so pripravljeni razmišljati o izobraževalnem sistemu na dolgi rok«. Poslanec opozarja, da je za nastajanje nove Bele knjige potrebna temeljita analiza obstoječega stanja, le tako si lahko postavimo nove cilje: »Če Ministrstvo za izobraževanje ni opravilo analize, kaj smo dosegli z Belo knjigo iz leta 2011, potem je težko razumeti, kako in na podlagi česa bodo pisali novo knjigo.«

Poslanka SDS Jelka Godec ugotavlja, da cilji iz preteklih let s področja izobraževanja še vedno niso uresničeni. Prepričana je, da Bela knjiga ne sme biti politični dokument, »če sodeluje stroka, naj vsebuje strokovne usmeritve, napisana pa naj bo z jasnimi in konkretnimi cilji, ki bodo zavezujoči«. Glede učnih načrtov Godčeva meni, da so potrebne nove vsebine, »a bo treba nekatere učne predmete prevetriti, saj so že več deset let neuporabni«. »Z izobraževanji za nekatere poklice, ki jih imamo danes, ne moremo slediti gospodarskemu razvoju in trendom,« dodaja poslanka, ki še posebej izpostavlja razvoj digitalizacije, zato je prepričana, da bo za spremembo izobraževalnega sistema najprej treba spremeniti miselnost v družbi. Pomembno se ji zdi, da bi se večja selekcija delala tudi med študenti pedagoških fakultet, »za poklic učitelja se morajo odločati tisti, ki do poučevanja čutijo entuziazem«. Godčeva dodaja, da za šolstvo plačujemo davke in prispevke, poleg tega pa morajo starši doplačevati za šolsko prehrano, nakup učbenikov in potrebščin: »Nimamo brezplačnega šolstva, le javno šolstvo, ki se financira tako kot ostale javne službe.«

Članice in člani so ob zaključku seje zavrnili sklepa SDS, da bi MIZŠ v Belo knjigo vključilo konkretne kurikularne prenove in akcijske načrte ter da bi MIZŠ v roku 3 mesecev v parlamentarno proceduro vložilo zakone, ki sledijo odločitvam Ustavnega sodišča RS, ki posegajo na področje dela MIZŠ.