Bela knjiga nima vizije

Tudi domovinska vzgoja bi morala imeti mesto v Beli knjigi. V četrtek, 30.6.2011 je Mestni odbor SDS Novo mesto v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu  organiziral javno tribuno z naslovom ”Bela knjiga nima vizije”. Gosta javne tribune sta bila Mojca Škrinjar, predsednica Komisije za vrtce in osnovno šolstvo ter Janez Mežan, predsednik Komisije za srednje šole in izobraževanje odraslih.Janez Mežan je bil v preteklem mandatu na Ministrstvu za šolstvo in šport zadolžen za srednje in visokošolsko izobraževanje. Opozoril je, da je bilo za Belo knjigo porabljenega precej davkoplačevalskega denarja, kljub temu pa ni izpolnila pričakovanj. Ena od večjih slabosti je v tem,  da Bela knjiga ne obravnava visokega šolstva, čeprav pogosto poslušamo, da je stanje slabo. Kot je izpostavil v nadaljevanju, je eden ključnih problemov dokumenta ta, da učiteljem jemlje velik del avtonomije.  Postregel nam je tudi s statističnimi podatki o zasebnem šolstvu v Evropi, ki kažejo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami na samem repu. Tako imajo, na primer v Franciji delež zasebnega šolstva 21,2 %, na Nizozemskem 7,6 %, v Nemčiji 6,7 %, v Sloveniji pa le 1,5 % zasebnih šol.Mojca Škrinjar je pojasnila, da je Belo knjigo marca letos predstavilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Prepričana je, da knjiga v vseh delih nima enotne strukture ter da je nastajala v zaprtem krogu posvečenih strokovnjakov. Hkrati pa ji očita, da rezultati in rešitve temeljijo zgolj na empiričnih vprašalnikih, kar se za takšen dokument zagotovo ne spodobi. Po njenih besedah so v Beli knjigi določeni učni načrti, ki so preveč podrobni in preobširni, kar omejuje inovativnost učitelja, saj je vsaka dejavnost učitelja predpisana. Bela knjiga predvideva učenje le enega tujega jezika, po mnenju Škrinjarjeve pa nas opustitev drugega tujega jezika kot obveznega v osnovni šoli vrača v manjšino evropskih narodov. Izpostavila je tudi, da Bela knjiga posveča premalo pozornosti športu in tehniki.Tako Mežan kot Škrinjarjeva sta poudarila tudi nekatere pozitivne stvari v Beli knjigi. Ena izmed njih je predlog, da mora biti delovni čas v vrtcih daljši, saj se tudi delovni čas staršev daljša, čemur se mora prilagoditi predšolska vzgoja otrok. Tako bi morali podaljšati tudi čas bivanja otrok v osnovnih šolah v prvi triadi z namenom, da učenci opravijo nalogo in jim tako ostane popoldan več časa, ki ga lahko preživijo s starši, ali ga namenijo za obšolske dejavnosti in se tako še dodatno izobražujejo oz. udejstvujejo.Ob koncu javne tribune se je razvila razprava v kateri sta aktivno sodelovala tudi direktorica VVZ Ciciban Majda Kušar Ambrožič, univerzitetni profesor dr. Janez Usenik, poslanca v DZ Ivan Grill in Zvone Lah ter državni svetnik Bojan Kekec. Prisotni slušatelji so med drugim  opozorili, da v  Beli knjigi manjka mesto za domoljubje in domovinsko vzgojo, zgodovino Slovencev, moralo in vrednote. Za  preživetje naroda ni pomembna le materialna blaginja, temveč tudi, da smo ponosni na to, da smo Slovenci.  Prisotni na tribuni pa so bili tudi mnenja, da se premalo pozornosti in poudarka namenja  poklicnemu izobraževanju.