Bela knjiga – nedodelana in pomanjkljiva

Je Bela knjiga  nastajala v zaprtem krogu posvečenih strokovnjakov? V soboto, 14.5.2011 je Odbor za šolstvo pri Strokovnem svetu SDS skupaj s Koroško regijsko koordinacijo SDS, organiziral javno tribuno z naslovom ”Bela knjiga nima vizije”. Gosta javne tribune sta bila Mojca Škrinjar, predsednica Komisije za vrtce in OŠ ter Janez Mežan, predsednik Komisije za srednje šole in izobraževanje odraslih.

Mojca Škrinjar je uvodoma pojasnila, da je Belo knjigo marca letos predstavilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Prepričana je, da knjiga v vseh delih nima enotne strukture ter da je nastajala v zaprtem krogu posvečenih strokovnjakov. Hkrati pa ji očita, da rezultati in rešitve temeljijo zgolj na empiričnih vprašalnikih, kar se za takšen dokument zagotovo ne spodobi. Po njenih besedah so v Beli knjigi določeni učni načrti, ki so prepodrobni in preobširni, kar omejuje inovativnost učitelja, saj je vsaka dejavnost učitelja predpisana. Bela knjiga predvideva učenje le enega tujega jezika, po mnenju Škrinjarjeve pa nas opustitev drugega tujega jezika kot obveznega v osnovni šoli vrača v manjšino evropskih narodov. Izpostavila je tudi, da Bela knjiga posveča premalo pozornosti športu in tehniki.

Janez Mežan je bil v preteklem mandatu na Ministrstvu za šolstvo in šport zadolžen za srednje in visokošolsko izobraževanje. Opozoril je, da Bela knjiga ne obravnava visokega šolstva, čeprav pogosto poslušamo, da je stanje slabo. Kot je izpostavil v nadaljevanju, je eden ključnih problemov dokumenta ta, da učiteljem jemlje velik del avtonomije. Postregel nam je tudi s statističnimi podatki o zasebnem šolstvu v Evropi, ki kažejo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami na samem repu. Tako imajo, na primer v Franciji zasebnega šolstva 21,2 %, na Nizozemskem 7,6 %, v Nemčiji 6,7 % in v Sloveniji le 1,5 % zasebnih šol.

Tako Mežan kot Škrinjarjeva sta poudarila tudi nekatere pozitivne stvari v Beli knjigi. Ena izmed njih je predlog, da mora biti delovni čas v vrtcih daljši, saj se tudi delovni čas staršev daljša, čemur se mora prilagoditi predšolska vzgoja otrok. Tako bi morali podaljšati tudi čas bivanja otrok v osnovnih šolah v prvi triadi z namenom, da učenci opravijo nalogo in jim tako ostane popoldan več časa, ki ga lahko preživijo s starši ali ga namenijo za obšolske dejavnosti in se tako še dodatno izobražujejo oz. udejstvujejo. Poudarila sta, da župani občin problematiki predšolske vzgoje premalo pozornosti oz. finančnih sredstev namenjajo.

Ob koncu javne tribune se je razvila razprava v kateri sta aktivno sodelovala tudi ravnateljica OŠ Juričevega Drejčka gospa Suzana Vodnjov in ravnatelj OŠ Radlje ob Dravi gospod mag. Damjan Osrajnik. Prisotni slušatelji so med drugim  opozorili, da v  Beli knjigi manjka mesto za  domoljubje in domovinsko vzgojo,  zgodovino Slovencev, moralo, za vrednote,  torej tiste vrednote, ki naj bi jih negovali tudi v šolah. Prisotni na tribuni so se strinjali, da za preživetje naroda ni pomembna le materialna blaginja, temveč tudi, da smo ponosni na to, da smo Slovenci.  Da znamo braniti svojo identiteto, svoj jezik,  slovenske  tradicionalne vrednote in nenazadnje svoje ozemlje. Prisotni na tribuni pa so bili tudi mnenja, da se premalo pozornosti in poudarka namenja  poklicnemu izobraževanju.