Bela knjiga namenja premalo pozornosti kakovosti šolstva

Rezultati bralne pismenosti še zmeraj padajo. V torek, 21. junija je Odbor za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS  v sodelovanju z mariborskim mestnim odborom SDS organiziral okroglo mizo z naslovom ”Bela knjiga nima vizije”. Aktualno tematiko sta predstavila gosta javne tribune, predsednica Komisije za vrtce in osnovne šole Mojca Škrinjar in predsednik Komisije za srednje šole in izobraževanje odraslih Janez Mežan.Mojca Škrinjar je poudarila, da šolstvo ni samo sebi v namen, temveč je namenjeno rasti in razvoju posameznika in družbe. Ob tem je pojasnila, da v Beli knjigi manjka opredelitev do domoljubja in domovinske vzgoje. Bistveno premalo pozornosti se namenja kakovosti šolstva in poudarila: »otrok ima pravico do kakovostnega znanja«. Skrb zbujajoče je, da rezultati bralne pismenosti še zmeraj padajo. Škrinjarjeva meni, da so naloge učiteljev preveč natančno in podrobno določene, kar učiteljem jemlje avtonomijo. Kompetence so v Beli knjigi povsem izključene, kar je popolnoma v nasprotju s prakso v Evropi, kjer dajejo poudarek sposobnostim, delavnosti in znanju kot združeni celoti. Podaljšano bivanje otrok v šoli bi moralo biti namenjeno reševanju domačih nalog in učenju. Dodala je še, da je odstotek zasebnih šol pri nas izjemno majhen in, da na tem področju zelo zaostajamo za večino evropskih držav.Janez Mežan, med drugim tudi član nacionalne skupine za Belo knjigo, je opisal kako je Bela knjiga nastajala in predstavil nekaj njenih pomanjkljivosti. Meni, da bela knjiga daje premalo poudarka procesu učenja in učenju kot vrednoti, govori se zgolj o rezultatu. Mežan je še dodal: »Bela knjiga temelji le na opravljenih anketah in na primerjavah s tujino«, ob tem pa pogreša temeljite analize našega šolstva. Velik problem je, ker v Belo knjigo ni vključeno visoko šolstvo, zato ni povezave, ki bi povezovala vrtec, osnovno šolstvo, srednje šolstvo in visoko šolstvo.  Oba, Škrinjarjeva in Mežan sta se strinjala, da nas čaka še veliko dela na področju razvoja zasebnega šolstva, saj na tem področju zelo zaostajamo za tujino. Delež zasebnega šolstva je pri nas, v primerjavi s tujino še zmeraj izjemno majhen. Strinjala sta se, da je v Beli knjigi tudi nekaj dobrih rešitev, ena izmed teh je podaljšani delovni čas vrtcev, saj se delovni čas tudi drugod podaljšuje. Prav tako sta se strinjala, da se daje poudarek le rezultatom namesto kvaliteti pridobljenega znanja.