Banka Slovenije mora svojo nadzorno funkcijo izvajati pregledno in transparentno

Z novelo zakona o Banki Slovenije za bolj pregledno delovanje banke in za vzpostavitev odgovornosti. Poslanke in poslanci SDS so v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Banki Slovenije. Cilj predlaganega zakona je povečati oziroma zagotoviti preglednost delovanja in vzpostaviti večjo odgovornost BS oziroma njenih organov – guvernerja in Svet BS.

Z omenjeno novelo zakona poslanke in poslanci SDS predlagajo, da morajo biti poročila Banke Slovenije Državnemu zboru izčrpna in morajo vključevati tudi zaupne podatke in informacije. V primeru, da bi poročilo vsebovalo zaupne podatke, bi se z njim ravnalo v skladu z zakonodajo, ki ureja varovanje zaupnih podatkov.

Nadalje se z novelo zakona določa obveznost takojšnjega poročanja Državnemu zboru, če bi BS presodila, da banka ali hranilnica potrebuje državno pomoč. Državni zbor je tisti, ki sprejema državni proračun iz katerega se bodo črpala sredstva za državno pomoč banki ali hranilnici.  Novela zakona določa tudi, da mora poročilo predstaviti guverner ali namestnik guvernerja.

Veljavni zakon o BS med drugim določa, da Svet BS ureja pravice in obveznosti iz delovnih razmerij za člane Sveta BS. Torej si člani Sveta BS sami sebi določajo plačo in druge pravice iz delovnega razmerja, kar je sporno. Javnost pričakuje, da se bo ta problematika primerneje uredila s sodelovanjem ECB. Veljavni zakon o BS določa tudi, da člani Sveta BS sami sebi ugotavljajo nezdružljivost opravljanja funkcije člana Sveta BS- kar je sporno, pa tudi neetično. Poslanke in poslanci SDS predlagajo, da bi ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja funkcije opravljal zunanji revizor. 

Poslanke in poslanci SDS z novelo zakona predlagajo tudi, da bi na sejah Sveta Banke Slovenije brez pravice glasovanja lahko sodeloval tudi predstavnik opozicije, kar bi po oceni predlagateljev povečalo preglednost in odgovornost delovanja Sveta BS.

V predlogu zakona se predlaga sprememba določb glede števila mandatov guvernerja in viceguvernerjev, ter glede imenovanja in razrešitve člana Sveta BS. Tako bi bil guverner in viceguvernerji lahko ponovno imenovani največ enkrat. Razrešitev člana Sveta BS bi lahko predlagal predsednik republike, o njej pa bi odločal državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Z dvotretjinsko večino vseh poslancev bi se tudi imenovalo člane Sveta BS.

Zaradi zagotavljanja učinkovitejšega poslovanja same BS, se z novelo zakona predlaga, da bi guverner lahko kadarkoli brez razloga razrešil direktorja ali namestnika direktorja oddelka v BS. Določa pa se tudi, da poslovanje BS revidira zunanja revizijska družba, ki bi jo izbral Državni zbor in kateremu bi BS predložila poročilo revizijske družbe.

Dolžnost varovanja zaupnih bančnih podatkov, se velikokrat uporablja kot izgovor za prikrivanje vseh napačnih odločitev vodstev bank, ki so lahko marsikdaj tudi na meji zakonitosti, kar se je izkazalo v primeru nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke. Lahko pa se uporablja tudi kot izgovor za prikrivanje napačnih odločitev samega Sveta BS, predvsem viceguvenerja, ki je odgovoren za nadzor poslovanja bank. Zato se z novelo zakona predlaga določbo, da dolžnost varovanja zaupnih podatkov članov Sveta BS, delavcev BS in drugih oseb ne velja za podatke, ki se nanašajo na banke in hranilnice, ki so prejele državno pomoč ali pa je bila banka predmet ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, in te podatke zahteva Državni zbor, delovno telo Državnega zbora ali Preiskovalna komisija Državnega zbora. S tem se bo Državnemu zboru, ki mora sprejemati pomembne odločitve v zvezi z reševanjem težav v slovenskem bančnem sistemu dalo možnost, da pridobi ustrezne podatke o stanju in odgovornosti za nastalo stanje.

Celotno novelo zakona najdete v priponki.