Bančni »tepih« se dviguje
četrtek, 19. 9. 2013Koliko bo stala sanacija našega bančnega sistema in kdo bo lahko zagotovil sredstva ali poroštva za tako solidarnostno pokrivanje, kot so ga deležni komitenti Factor banke in Probanke? Na petkov večer pred dvema tednoma sta guverner, dr. Jazbec, in minister za finance, dr. Čufer, sporočila, da gresta Probanka in Faktor banka v nadzorovano likvidacijo. Za veliko večino državljanov je bila ta novica presenetljiva, saj je bivši guverner, dr. Kranjec, vsakič znova zatrjeval, da je naš bančni sistem stabilen, da so vloge varne, …, novi guverner, dr. Jazbec, pa tudi ni nakazal, da so v bančnem sistemu tako resne težave. Skratka, izgledalo je, kot da se nam ni ničesar bati.Pred tem smo se še v času Janševe vlade, ko smo imeli zaprto »bančno« sejo Državnega zbora, naposlušali tedanjega guvernerja, dr. Kranjca, ki je zatrjeval, da je naš bančni sistem varen in da so razmere obvladljive, čeprav so takrat v javnosti že krožile liste največjih bančnih dolžnikov našim sistemskim bankam (NLB, NKBM, Abanki). Šlo je za visoke, nekaj milijardne zneske. Res pa je, da se tedaj o teh dveh malih zasebnih bankah, mediji so jih poimenovali tajkunski, ni govorilo.Očitno je, da je naš bančni sistem zelo gnil. In da je gnil predvsem nadzor, ki ga opravlja Banka Slovenije. Pod krinko bančnih skrivnosti in zaupnosti so se daleč od oči tiho prekladale gromozanske vsote denarja. Guvernerji so to mirno gledali, saj javnosti ni znano, da bi kateremukoli bančniku odvzeli licenco ali ga spravili v kazenski postopek. Nobenemu se ni zgodilo prav nič.Kar je razložljivo. Nekateri pomembni “bančni” kadri so kar rotirali po najvišjih bančnih funkcijah. Enkrat so bili (vplivni operativci, tudi direktorji) v poslovnih bankah, potem so presedlali (med nadzornike) na Banko Slovenije. Pri drugih je bila pot obratna, nekateri pa so postali celo ministri za finance. Prav tako so bili direktorji največjih gospodarskih družb v organih ali odborih poslovnih bank, kjer so vplivali na kreditne in druge linije, praviloma pa so si izborili posebne pogoje. Vsi so sodelovali, vsi so se pokrivali, “izdaj” ni bilo.Kar je pri tej nadzorovani likvidaciji teh dveh bank poleg ostalega še problematično, pa je naslednje:
– da niso (bili) sproženi nikakršni postopki proti upravam in nadzornikom, da se od teh oseb ne terja nič za poplačilo njihovih slabih odločitev,
– da bodo izplačane tudi vloge, ki so višje od z zakonom garantiranega zneska 100.000 evrov,
– da lastniki banke ne bodo utrpeli posebnih izgub, čeprav so si še nekaj tednov pred likvidacijo v celoti izplačali dobičke,
– da sta se guverner in vlada odločila za solidarnostno pokrivanje stroškov likvidacije in da je za to vlada rezervirala več kot 1 milijardo državnih poroštev. Za bančici, ki imata skupaj 4% bančni delež v Sloveniji, bo na razpolago kar za milijardo evrov garancij.
Ob tem se postavlja vprašanje, koliko bo stala sanacija preostalega, 25 krat večjega dela našega bančnega sistema in kdo bo lahko sploh zagotovil sredstva ali poroštva za tako solidarnostno pokrivanje, kot so ga deležni komitenti teh dveh bank?Odpirajo pa se tudi druga vprašanja. Npr. zakaj sta Factor banka in Probanka izjemi? Zakaj so pravice lastnikov in komitentov teh dveh bančic bolj zaščitene kot vseh ostalih? Gre tu spet za privilegirano skupino, ki se ji zagotovlja večje pravice kot vsem drugim? Zakaj sta take pozornosti in servisiranja deležni obrobni banki? Zakaj je imela država v njih glede na njuno velikost nadpovprečen delež depozitov?Veliko vprašanj, odgovorov guvernerja in vlade pa zelo malo.
Sedaj se pripravljata proračuna za naslednji leti. Vlada Alenke Bratušek hoče na vsak način veliko pridobiti pri nižanju sociale, pri upokojencih, dohodnini, pa pri osiromašenju podeželja, črtala bo investicije, najbrž pa bo uvedla še nove davke (nepremičninskega, kriznega,…). Menda potrebuje 300 – 500 mio evrov, da bo zaprla proračuna s spodobnim 3 % primanjkljajem. Vlada k zategovanju pasu sili vse, ki ji niso blizu, predvsem revnejše sloje, ki se težko samoorganizirajo, ki nimajo niti potenciala za medijske pritiske, odpušča pa bančnikom, vplivnim gospodarskim omrežjem, ne posega v privilegije,…Nazadnje je vlada Alenke Bratušek tak sistematični spregled naredila pri najodgovornejših za nadzorovano likvidacijo Factor Banke in Probanke ter njihovih lastnikih in najboljših deponentih – tistih, ki imajo nad 100.000 evrov depozitov. Samo slednjim bo izplačanih 160 mio evrov več kot jim garantira zakon in samo s tem “presežkom” bi lahko vlada pokrila polovico proračunske luknje. Ampak ti so nedotakljivi, za to koalicijo preveč dragoceni, da bi jih dobili po prstih. Zato vlada izbira druge, revnejše in ponižnejše tarče. Kljub pompoznim akcijam Zveze društev upokojencev, grožnjam DeSUS, previdnim odzivom sindikatom, ne bo padlo po neupravičeno bogatih, ampak po revnih. Najbrž so ti “spektakli” namenjeni prav temu – da se preko navideznega boja najrevnejšim naloži nov paket bremen.Nedavno, do sesutja Janševe vlade, so bili zelo aktivni vstajniki, ki so zahtevali vrnitev pravne države, vrnitev ukradene države, vrnitev ukradenega premoženja,… Danes, ko prihajajo na dan pravi – bančni problemi, ko poimensko vemo, kdo je določene sisteme, v katerih izginjal denar vodil in nadzoroval, vstajnikov ni več. O njih ni ne duha, ne sluha. Ne hodijo od vrat do vrat vil in vikendov tajkunov, predsednikov uprav, nadzornikov, .., ne čakajo jih z obešenimi lutkami pred jahtami, … da bi zahtevali vrnitve nakazil in prekomernih obresti ali vračila nepojasnjeno pridobljenega premoženja. Ti niso prave tarče vstajnikov, ti so nedotakljivi.To je ta čas naša (tudi politična) realnost.Jože Tanko
– da niso (bili) sproženi nikakršni postopki proti upravam in nadzornikom, da se od teh oseb ne terja nič za poplačilo njihovih slabih odločitev,
– da bodo izplačane tudi vloge, ki so višje od z zakonom garantiranega zneska 100.000 evrov,
– da lastniki banke ne bodo utrpeli posebnih izgub, čeprav so si še nekaj tednov pred likvidacijo v celoti izplačali dobičke,
– da sta se guverner in vlada odločila za solidarnostno pokrivanje stroškov likvidacije in da je za to vlada rezervirala več kot 1 milijardo državnih poroštev. Za bančici, ki imata skupaj 4% bančni delež v Sloveniji, bo na razpolago kar za milijardo evrov garancij.
Ob tem se postavlja vprašanje, koliko bo stala sanacija preostalega, 25 krat večjega dela našega bančnega sistema in kdo bo lahko sploh zagotovil sredstva ali poroštva za tako solidarnostno pokrivanje, kot so ga deležni komitenti teh dveh bank?Odpirajo pa se tudi druga vprašanja. Npr. zakaj sta Factor banka in Probanka izjemi? Zakaj so pravice lastnikov in komitentov teh dveh bančic bolj zaščitene kot vseh ostalih? Gre tu spet za privilegirano skupino, ki se ji zagotovlja večje pravice kot vsem drugim? Zakaj sta take pozornosti in servisiranja deležni obrobni banki? Zakaj je imela država v njih glede na njuno velikost nadpovprečen delež depozitov?Veliko vprašanj, odgovorov guvernerja in vlade pa zelo malo.
Sedaj se pripravljata proračuna za naslednji leti. Vlada Alenke Bratušek hoče na vsak način veliko pridobiti pri nižanju sociale, pri upokojencih, dohodnini, pa pri osiromašenju podeželja, črtala bo investicije, najbrž pa bo uvedla še nove davke (nepremičninskega, kriznega,…). Menda potrebuje 300 – 500 mio evrov, da bo zaprla proračuna s spodobnim 3 % primanjkljajem. Vlada k zategovanju pasu sili vse, ki ji niso blizu, predvsem revnejše sloje, ki se težko samoorganizirajo, ki nimajo niti potenciala za medijske pritiske, odpušča pa bančnikom, vplivnim gospodarskim omrežjem, ne posega v privilegije,…Nazadnje je vlada Alenke Bratušek tak sistematični spregled naredila pri najodgovornejših za nadzorovano likvidacijo Factor Banke in Probanke ter njihovih lastnikih in najboljših deponentih – tistih, ki imajo nad 100.000 evrov depozitov. Samo slednjim bo izplačanih 160 mio evrov več kot jim garantira zakon in samo s tem “presežkom” bi lahko vlada pokrila polovico proračunske luknje. Ampak ti so nedotakljivi, za to koalicijo preveč dragoceni, da bi jih dobili po prstih. Zato vlada izbira druge, revnejše in ponižnejše tarče. Kljub pompoznim akcijam Zveze društev upokojencev, grožnjam DeSUS, previdnim odzivom sindikatom, ne bo padlo po neupravičeno bogatih, ampak po revnih. Najbrž so ti “spektakli” namenjeni prav temu – da se preko navideznega boja najrevnejšim naloži nov paket bremen.Nedavno, do sesutja Janševe vlade, so bili zelo aktivni vstajniki, ki so zahtevali vrnitev pravne države, vrnitev ukradene države, vrnitev ukradenega premoženja,… Danes, ko prihajajo na dan pravi – bančni problemi, ko poimensko vemo, kdo je določene sisteme, v katerih izginjal denar vodil in nadzoroval, vstajnikov ni več. O njih ni ne duha, ne sluha. Ne hodijo od vrat do vrat vil in vikendov tajkunov, predsednikov uprav, nadzornikov, .., ne čakajo jih z obešenimi lutkami pred jahtami, … da bi zahtevali vrnitve nakazil in prekomernih obresti ali vračila nepojasnjeno pridobljenega premoženja. Ti niso prave tarče vstajnikov, ti so nedotakljivi.To je ta čas naša (tudi politična) realnost.Jože Tanko