Avtoceste so pomemben del gospodarskega razvoja

Govor predsednika Vlade RS in predsednika SDS Janeza Janše ob otvoritvi avtocestnega odseka Trojane -Blagovica Govor predsednika Vlade RS in predsednika SDS Janeza Janše ob otvoritvi avtocestnega odseka Trojane -Blagovica Ekscelence, spoštovane gospe in gospodje! Danes bomo dejansko in simbolično stopili preko velike naravne meje, preko Trojan, in s sodobno avtocesto povezali Maribor, Celje, Ljubljano in Koper. V vseh ozirih je to za Slovenijo zgodovinski dan. Današnji dan je pomemben tudi za srednjo Evropo. 28. julija 1857 je železnica povezala Dunaj, Ljubljano in Trst. Danes so Dunaj, Ljubljana in Trst, po skoraj 150 letih, povezani s sodobno avtocesto. Slovenski avtocestni križ so začeli projektirati že v 60. letih prejšnjega stoletja. V tistem času je večina demokratičnih zahodnoevropskih držav tudi dejansko gradila svoje avtoceste. Pri nas pa so ambicije tistih, ki so razvojne potrebe postavljali pred ideologijo, takrat trčile ob togost takratnega jugoslovanskega centraliziranega in totalitarnega režima. Nastala je t.i. »cestna afera«, tudi avgusta, v kateri so bili nekoliko bolj liberalno misleči krogi okrog takratnega predsednika izvršnega sveta Slovenije, Staneta Kavčiča, grobo odstranjeni iz javnega življenja. Namesto v razvoj, v razvoj storitvenih dejavnosti, infrastrukturo in visoke tehnologije, pa se je spet začelo vlagati v težko industrijo, ki je proizvajala predvsem izgube, takratna država pa se je zato pospešeno zadolževala. Zanimivo in hkrati tragično je, da je bil takrat predsednik jugoslovanske vlade, ki je zavrla slovenski avtocestni razvoj, tudi Slovenec. V času cestne afere, v začetku 70 let, je v Sloveniji nastalo reklo, ki se je glasilo: »Tisti, ki mislijo počasi, ne potrebujejo hitre ceste«. V tem spopadu so žal prav ti slednji in tisti, ki so se od njih veliko naučili, zmagali. Zato avtocesto preko Trojan odpiramo danes in ne leta 1985, kar bi bilo evropsko primerljivo in kar je bilo v 60. letih načrtovano. Z osamosvojitvijo Slovenije, je gradnja avtocest dobila nov zagon, saj smo lahko prvič v zgodovini povsem samostojno odločali o našem gospodarskem razvoju. Ko danes končno odpiramo še zadnji odsek prioritetne avtocestne povezave Vzhod-Zahod, je prav, da se spomnimo dr. Jožeta Pučnika, ki je leta 1992, kot tedanji podpredsednik Vlade, sprožil akcijo, ki imajo za posledico akcije, ki so pripeljale do zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Ta zakon, popularno so ga takrat imenovali Zakon o bencinskem tolarju, je omogočil začetek zbiranja sredstev in končno resen pristop k realizaciji zamisli o izgradnji avtocestnega križa. Dodatno zbiranje sredstev samo v namen izgradnje avtocest, je bilo v tedaj izvedenih anketah podprto z več kot 2/3 podporo prebivalstva. Dr. Pučnik je v svojem nastopnem govoru v parlamentu posebej poudaril željo, da bi gradnja avtocest povzročila nov investicijski zagon, ki bi prispeval k pozitivnim impulzom gospodarstvu, pospešil dinamiko v gradbeništvu in imel pozitiven učinek v rasti zaposlenosti. Prav tako je poudaril vpliv izgradnje avtocest na skladni regionalni razvoj ter bolj enakomerno poselitev vseh tistih delov Slovenije, ki jim bo avtocestno omrežje omogočilo boljše povezovanje znotraj regij in med njimi. Poleg domače, je takrat v tem svojem pomembnem nastopu dr. Pučnik formuliral še drugo dimenzijo, namreč nujnost vključevanja Slovenije v Evropske prometne tokove, in priznanje Slovenije za enakovrednega sodelavca pri formiranju evropske prometne politike. Prva dokumenta, ki sta bila v začetku 90. let pripravljena na njegovo pobudo in, ki sta nas na ta način povezala z Evropo, sta bila »Sporazum o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropskimi gospodarskimi skupnostmi« in »Sporazum o sodelovanju na področju prometa«. Cilj teh dveh dokumentov je bil spodbuditi sodelovanje med novonastalo državo Slovenijo in EU pri reševanju prometnih povezav med Slovenijo in EU, ter preko Republike Slovenije omogočiti tranzitne prometne tokove na območju JV Evrope. Takrat so bila dogovorjena načela, po katerih bo Slovenija poskrbela za tranzitni pretok, ki naj bo hiter, učinkovit in neoviran. EU je bila na podlagi teh sporazumov pripravljena sofinancirati dogovorjene izvedbe programa. Avtoceste so pomemben del gospodarskega razvoja. Na eni strani povezujejo gospodarska, industrijska, turistična, upravna in znanstvena središča, zmanjšujejo stroške poslovanja podjetij; izjemno pomemben pa je tudi vpliv na agregatno povpraševanje, ne le v gradbeništvu, ki že ves čas izvajanja programa pomembno poganja našo gospodarsko rast in s tem odpira tudi številna delovna mesta. Podatek da izgradnja avtocest, obnova in sprotno upravljanje avtocest, neposredno in posredno zaposluje več kot 50.000 ljudi, v naših razmerah ni zanemarljiv. Program pospešene gradnje avtocest je danes star že dobro desetletje; v tem času je bilo zgrajenih več kot 350 km sodobnih cest, ali v povprečju več kot 30 km letno. Slovenija ima tako danes že več kot 450 km štiripasovnih avtocest, po katerih se izvaja znaten delež cestnega prometa v državi. Vsi vemo, da so bili načrti in želje na začetku izvajanja avtocestnega programa zaradi potreb in tudi zgodovinske zamude veliki, in pokazalo se je, da jih ni mogoče v celoti uresničiti v prvotnem, ambiciozno zastavljenem obsegu. Seveda, pri tovrstnih projektih je potrebna tudi drznost in velikopoteznost, zato da taki projekti stečejo. In program izgradnje avtocest je stekel, skozi leta je postal utečen sistem, ki je na letni ravni vreden med 400 in 500 mio EUR. Dovolite mi, da ob tej priložnosti navedem nekaj podatkov. Dosedanja finančna realizacija nacionalnega programa izgradnje avtocest v obdobju 1994 – 2004, znaša preko 3 mrd EUR, celotna investicijska vrednost nacionalnega programa izgradnje avtocest pa je ocenjena na 5,5 mrd Eur. V letošnjem letu je predvidena finančna realizacija programa v višini 446 mio EUR. Avtocestni odsek Trojane – Blagovica, ki se danes odpira je dolg 8,2 km in je zadnji manjkajoči odsek na 230,7 km dolgi avtocesti A1, Maribor-Ljubljana-Koper. Po načrtih programa bo do konca leta 2008 zgrajen osnovni avtocestni križ in sicer še Razdrto – Vrtojba, manjkajoči odsek prek Rebrnic v letu 2007, odsek Karavanke, Obrežje in tudi pomurski avtocestni krak Pesnica – Pince. Viri sredstev za gradnjo avtocest med leti 1994 in 2004 so bili naslednji: preko 48% je bilo zagotovljenih iz proračunskih sredstev, skoraj 45% iz posojil in obveznic, 5% iz cestnin in 2% iz drugih virov. Ti našteti podatki kažejo, da je bil delež proračunskega denarja zelo visok in s stališča celotnih razvojnih potreb države verjetno celo previsok. Vendar pa so ekonomske in druge pozitivne posledice izgradnje avtocest nesporne. V dosedanje izvajanje avtocestnega programa je bilo, kot smo že slišali, vloženo preko 3 mrd EUR. Zaradi tega so bile v zadnjem desetletju investicije v Sloveniji za skoraj 8% višje kot bi sicer bile, in vsi vemo, da so investicije gonilo razvoja. To se kaže tudi pri oceni vpliva na gospodarsko rast. Brez avtocestnega programa bi bila gospodarska rast nižja, kot je dejansko bila. Program je neposredno in posredno letno ustvaril skoraj 4000 delovnih mest. Vse to so rezultati s katerimi je lahko vsak zadovoljen. Posebno pomembna pa je, in to posebej podčrtujem, prometna varnost, ki je na avtocestah po statistikah kar devetkrat boljša kot na navadnih, dvopasovnih cestah in to kljub višjim potovalnim hitrostim. Če pogledamo podatke o prometnih nesrečah na najbolj prometnih relacijah pred in po zgraditvi avtocest, smo lahko veseli in ponosni, kajti avtoceste s svojo opremljenostjo in sodobno zasnovo rešujejo življenja. To je tudi pomembna, poleg vsega ostalega, ekonomska eksternalija, ki jo le stežka prav natančno ovrednotimo. V izgradnjo avtocest je bilo vloženo tudi veliko domačega znanja. To je zelo pomembno. Pridobljene so bile izkušnje, ki so uporabne na drugih področjih in na drugih trgih. Spoštovani! Ugodna prometna lega je eno od redkih in zato toliko bolj pomembnih primerjalnih prednosti Slovenije. S sprejemom in realizacijo nacionalnega programa izgradnje avtocest smo sicer z zamudo, vendar jasno izrazili namero, da to prednost polno izkoristimo in si zagotovimo razvoj ne le zase, temveč tudi za prihodnje rodove. Slovenske avtoceste so projekt več generacij, saj bo to omrežje svojemu namenu služilo še dolgo. Sodobne prometnice v prvi vrsti gradimo zato, da bi notranje povezali Slovenijo, ki lahko le notranje trdna in povezana z združenimi močmi in brez notranjih omejitev, ki bi nas ločevale v evropskem in globalnem prostoru. Avtoceste pa nas seveda povezujejo tudi z veliko vseevropsko prometno mrežo, in od nas samih je odvisno koliko bomo znali to veliko vrenje, ta velik evropski izziv sprejeti in obrniti sebi v prid. V naslednjih letih moramo prioritetno dokončati avtocestni program, čaka nas tudi nekoliko zanemarjeno omrežje državnih cest in regionalnih cest, potem pa nas čaka posodobitev slovenskih železnic, ki bo v prihodnje zelo velik zalogaj za Slovenijo in naše gospodarske zmogljivosti. Ob vsem tem pa moramo sproti dograjevati informacijsko avtocesto, ki je enako pomembna, čeprav nima tunelov in viaduktov. A tisti, ki jo kljub temu vidijo, so v veliki prednosti in so konkurenčni. Danes je infrastruktura širši in bolj kompleksen pojem kot je bil leta 1857, ko so povezali Dunaj, Ljubljano in Trst. Hvala in čestitke vsem, ki se tega dejstva zavedate in tako tudi delujete. To Sloveniji prinaša hitrejši razvoj. Hvala tudi vsem, ki ste oz so sodelovali pri izgradnji avtocestnega križa, in še posebej pri tem zadnjem zelo zahtevnim odsekom med Koprom in Ljubljano. Zahvala vsem, ki so do sedaj stali za tem avtocestnim programom, vsem dosedanjim predsednikom Vlad, ministrom za promet, finančnim ministrom, poslancem, hvala načrtovalcem, izvajalcem in nadzornikom. Lahko ste ponosni na svoje delo. Zahvala za razumevanje tudi prebivalcem Trojan, ki jim je bila ob gradnji predora povzročena škoda in ki še čakajo na dogovor za odškodnino. Največjo zahvalo pa smo vsi, ki to cesto uporabljamo, dolžni Slovenkam in Slovencem, oziroma vsem davkoplačevalcem, ki so velik del stroškov izgradnje že plačali, in tako preko kratkoročne odpovedi višjemu standardu prispevali k boljšim razvojnim možnostim v prihodnje. Naj ta cesta približa tudi Maribor, Celje, Prekmurje in Koroško Ljubljani in ne samo obratno. Naj nas bolj poveže tudi v razvojnih potrebah in naših razvojnih naporih. Hvala in srečno vožnjo!