Avtentična razlaga 5. od. 10. člena Zakona o skladu kmetijs. zemljišč in gozdov

PREDLOG ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE PETEGA ODSTAVKA 10. ČLENA ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE  Stališče poslanske skupine je predstavil Bojan Homan.  Bojan Homan: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je ustanovila Republika Slovenija leta 1993 z namenom, da upravlja in razpolaga s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Naloga sklada in temeljni cilj njegovega delovanja so opredeljeni v Zakonu o kmetijskih zemljiščih in gozdov Republike Slovenije. Sklad izvaja slovensko kmetijsko zemljiško politiko in kot dober gospodar zemljišč v lasti države vodi promet s temi zemljišči, jih daje v zakup oziroma za gozdove podeljuje koncesije in je hkrati zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov v postopkih denacionalizacije. Kljub temu pa ima sklad ob revizijah poslovanja, ki jih upravlja Računsko sodišče Republike Slovenije v zadnjih letih težave zaradi razumevanja te določbe, tako da je potrebno v proračun nakazati celotni presežek prihodkov nad odhodki, ne glede na s strani Vlade Republike Slovenije sprejet program dela in finančni načrt. Potrebno je opozoriti, da sklad ni neposredni proračunski porabnik in se sredstva za upravljaje nalog zagotavljajo izključno iz svojega poslovanja. Takšno ozko tolmačenje petega odstavka 9. člena zakona tako postavlja pod vprašaj izvajanje ključnih nalog, ki mu jih nalaga zakon. Vlada predlaga avtentično razlago petega odstavka 10. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih in gozdov in sicer gre za člen, ki pravi, da je presežek prihodkov nad odhodki skladen v skladu s finančnim načrtom in programov sklada prihodek proračuna Republike Slovenije. Avtentična razlaga se predlaga zato, ker se je v preteklosti ugotovilo, da je izvajanje tega člena nekoliko oteženo. Mnenje Računskega sodišča RS postavlja določena vprašanja, zato se predlaga avtentična razlaga, kjer jasno piše, da se ta člen razume tako, da se obseg presežkov, prihodkov nad odhodki sklada, ki se nakažejo v proračun Republike Slovenije, določi v okviru finančnega načrta in programa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga za vsako leto posebej potrdi vlada. Namen je z avtentično razlago razložiti, da je potrebno sprejemanje vsakoletnega finančnega načrta sklada, v njem opredeliti namen uporabe presežkov prihodkov nad odhodki, ki jih potem lahko sklad črpa za svoje potrebe, torej za nakupe kmetijskih zemljišč, ali pa za plačilo kmetijskih in gozdarskih zemljišč, ali plačilo odškodnin v primeru Zakona o denacionalizaciji. Med eno temeljnih nalog sklada sodi izvajanje kmetijske zemljiške politike, kamor sodijo tudi nakupi za državo strateškega pomena zanimivih kmetijskih zemljišč in gozdov, kamor sodijo kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi na obmejnih območjih, zavarovanih območjih, zemljišča v vodovarstvenih območjih, večji kompleksi gozdov, varovanje gozdov in kompleksi kmetijskih zemljišč. V skladu z zakonom kmetijskih zemljišč se ponudbe za prodajo na trgu pojavljajo vsakodnevno in jih je torej praktično nemogoče vnaprej napovedati. Na ponudbo se mora sklad v imenu države prijaviti v zakonsko določenem 30 dnevnem roku ter tudi plačati kupnino v roku, ki ga določi prodajalec. Vse to pa je za sklad neizvedljivo, če za nakup ni zagotovljenega ustreznega finančnega vira. Sedaj veljavni finančni predpisi ne omogočajo pravočasnega plačila kupnin s črpanjem proračunskih sredstev. S stališča državnih interesov ni sprejemljivo, da se zaradi formalnih ovir država, kot kupec strateško zanimivih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov, ne pojavlja na trgu. Predlog za avtentično razlago 10. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov se zdi Slovenski demokratski stranki smiseln in potreben in zato ga bomo tudi z veseljem podprli.