Avstrija je tik pred tem, da se dokončno znebi gospodarske krize, Slovenija pa še kar tone
nedelja, 28. 8. 2011Namen projekta je bilo razpravljati o gospodarskih krizah v obeh državah, primerjati ukrepe, ki so bili sprejeti ter razpravljati o ukrepih, ki bi proti krizi učinkovito delovali v prihodnosti. 25 delegatov iz obeh držav se je v petek, 26. avgusta, zbralo na otvoritveni večerji, kjer so zbrane nagovorili predsednik SDM Andreja Čuša, mednarodni sekretar SDM Gal Safran, poslanec Branko Marinič ter član Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS Aleš Luci.
V soboto, na osrednji dan dogodka, so delegati poslušali niz strokovnih predavanj tako slovenskih kot avstrijskih predavateljev, ki so obravnavali široko paleto tem v povezavi z gospodarsko krizo v obeh državah. Uvodno predavanje je pripadlo predsedniku Odbora za razvoj pri Strokovnem svetu SDS in nekdanjemu ministru za razvoj dr. Žigi Turku, ki se je osredotočil na vzroke in posledice gospodarske krize na globalni ravni, saj je prepričan, da obstajajo psihološki, strukturalni ter ostali razlogi, ki so svet pahnili v gospodarsko krizo. »Velik problem zahodnega sveta in faktor krize je izobilje,« je dejal Turk in omenil nekaj morebitnih rešitev. Izpostavil je, da je nujno potrebno, da EU uzakoni izhodno strategijo za države, katere v monetarnem smislu ni več mogoče rešiti, saj bi se tako izognili debaklu, ki ga EU doživlja na “grški fronti”, hkrati pa bi evro kot valuto lahko rešili z dvigom davkov ali evroobveznicami. Reševanje držav, ki so v globoki krizi, vidi z vlaganjem v šibke regije, ne pa v posojanju denarja državam. Za konec je podal še nekaj pogledov na krizo v slovenskem prostoru in predstavil pozitivne in negativne strani reševanja Slovenije iz gospodarske krize.
Član Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS Aleš Luci, je v svojem predavanju izpostavil veliko zanimivih dejstev in statističnih podatkov, ki opisujejo gospodarsko krizo v Sloveniji. Predsednica Gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič se je osredotočila predvsem na psihološke in zdravstvene vplive, ki so vodili do gospodarske krize. »Izobražuj se, kupuj manj, a kvalitetnejše izdelke, uporabljaj učinkovit prevoz, bodi aktiven in dejaven v lokalni skupnosti, recikliraj in ponovno uporabi,« so aktivnosti, s katerimi lahko po njenem mnenju kot posamezniki prispevamo svoj delež k reševanju gospodarske krize. Izpostavila je še nekaj primerov dobre prakse avstrijsko-slovenskega sodelovanja v gospodarstvu.
Dr. Philipp Depisch, predsednik IPM-Middleeuropean Initiative je dejal, da je Avstrija tik pred tem, da se dokončno znebi gospodarske krize, zahvaljujoč visoko razvitemu industrijskemu sektorji in turizmu. Skrbi ga evroskepticizem, ki se širi tudi v Avstriji, kjer ljudje hkrati vse bolj odklonilno gledajo na imigrante. Izpostavi tudi pomen slovenske narodne manjšine v Avstriji in njihov prispevek k reševanju gospodarske krize.
Dogodek se je zaključil ob razpravah delegatov o problemih, predstavljenih na predavanjih, ter z nekoliko bolj sproščeno noto ob vožnji z ladjico po Ptujskem jezeru.
