Avgijev hlev na področju pravosodja

Pravosodje v Sloveniji ne deluje s polno močjo, sodni sistem je neučinkovit, napačno politiko na področju pravosodja pa vlada celo institucionalizira in uzakonja. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji državnega zbora obravnavajo stanje v pravosodju, političnih vplivov nanj in ukrepih za ureditev stanja. Predlog  za izredno sejo je v obravnavo  predložila skupina 32 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Dopolnilno obrazložitev predloga sklepa je predstavil poslanec SDS mag. Branko Grims.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani! Vsem zbranim prav lep pozdrav v imenu celotne poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Danes bo tekla beseda o pravosodju. Toda tekla bo v resnici beseda tudi o možnosti razvoja države Slovenije. Kajti uspešnega, na dolgi rok delujočega razvoja, ni brez dobro delujočega pravosodja. Še več, brez polno delujoče demokratične države, katere sestavni del je tudi učinkovito pravosodje, enostavno na dolgi rok ni mogoče pričakovati gospodarskega razvoja in gospodarske uspešnosti. Kakšno je stanje v državi Sloveniji, se je žal izkazalo ob ogledalu, ki nam ga je nastavila tokrat tujina. Ugledni The Economist je v zadnjih dneh zapisal, da Slovenija ni več polno demokratična država. In to je nekaj, kar bi nas moralo vse zelo skrbeti. Eden od ključnih problemov, s katerim se soočamo in zaradi katerega je tudi prišlo do te ocene, je slabo stanje na področju slovenskega pravosodja. Dejstvo je, da je razprava o pravosodju torej eno temeljnih razvojnih vprašanj. V pogojih gospodarske krize, ki jo sedaj občuti ves svet, vendar za razliko od Slovenije, je velik del sveta, Združene države Amerike, večina velikih evropskih držav iz te krize že uspešno izšel. V teh pogojih je seveda priliv zadev na področje pravosodja večji kot običajno, občutljivost teh procesov pa še toliko večja. Zakaj v resnici gre? V vsaki moderni družbi je malo in srednje podjetništvo motor gospodarskega razvoja. Motor, ki je toliko bolj občutljiv, če mora delovati v pogojih, kjer je velika finančna nedisciplina, kjer se pogodb ne spoštuje in kjer pravosodje deluje neskončno počasi. Ustavno pravo zelo jasno pove, da je pravica, pravica do sodnega varstva, pravica do sojenja uresničena samo, če je sodba izrečena v razumnem roku in seveda tudi uresničena, tudi izvršena. Prav pri sojenju v razumnem roku pa je Slovenija na repu evropskih držav.

Poglejte, ko govorimo o malem in srednjem podjetništvu je jasno, da to ne gre samo za lastnike. Gre za ljudi, ki so zaposleni v teh podjetjih, za njihove družine in zato, da so prav mali in srednji podjetniki velikokrat žrtve finančne nediscipline velikih trgovcev, velikih sistemov, ki namerno zavlačujejo s plačili. In po drugi strani so celo žrtve izsiljevanja.

Mnogo izjav sem prejel v zadnjih mesecih, ko so mi ljudje na Gorenjskem povedali enako zgodbo, pa je šlo za zelo različne ljudi, za različne trgovce in za različne produkte. Da so jim enostavno prenehali plačevati skladno s pogodbeno določenimi roki, skladno z zakonsko določenimi roki, tu gre za javna podjetja. In ko so rekli, da bodo šli v tožbo, so rekli, kar izvolite, imate možnost. Seveda je zakonska možnost, da se doseže blokado, da se poseže na račun, vendar kaj potem sledi. Potem sledi prekinitev pogodbe, potem sledijo sankcije, ki so za tega podjetnika, pa če ima še najboljši produkt na tem svetu, lahko hujše kot vse drugo. Iz tega razloga je jasno, da je občutljivost sistema, ko gre za to temeljno razvojno vprašanje v Sloveniji, veliko večja in veliko hujša, kot drugod po Evropi. Položaj malega in srednjega podjetništva pa slabši.

Drugi vidik stanja v pravosodju je varovanje človekovih pravic. To je na nek način neločljivo povezano s prvim vprašanjem, vendar se prepogosto daje premalo poudarka prav gospodarskemu razvoju v povezavi z dobro delujočim pravosodnim sistemom. Namreč, ko gre za vprašanje varovanja človekovih pravic, je to v veliki meri povezano s problemom kazenskih obravnav oziroma zadev, ki se odvijajo v okviru kazenskega prava. Vendar teh je samo dobra 2%. Vse ostalo so zadeve, ki so vezane na ostalo, predvsem na vprašanja gospodarskega prava in pa zasebnih tožb.

Kakšni so pa tisti signali, ki jih Slovenija pošilja z vidika sedanje oblasti v tujino in na nek način kot signal doma podjetnikom in vsem državljankam in državljanom? Ti signali zagotovo niso dobri. Kajti, da je v Sloveniji sodni sistem neučinkovit je že pred sedmimi leti opozarjal nemški sodnik Norma Dudikof, ki je bil zadolžen za to oceno v času približevanja Slovenije Evropski uniji. In je ocenil, da se sodniki pri nas, žal, ukvarjajo s ščitenjem svojih privilegijev in plačil. Glede na nekatere zakone, ki jih je ta vlada sprejela v tem mandatu, s katerimi je dejansko ukinila sistem Lukenda, ki je bil namenjen odpravi sodnih zaostankov in uvedla uravnilovko v sistem pravosodja, namesto nagrajevanja dodatnega dela, dodatnega znanja, dodatnega prizadevanja vseh, ki v sistemu pravosodja delujejo, se zdijo te besede še kako upravičene, le da so sedaj dvignjene na raven državne politike. Ni naš namen kritizirati ravnanje posameznih skupin. Naš namen je opozoriti na napačno politiko na področju pravosodja, ki vse to, ne samo omogoča, ampak celo institucionalizira in uzakonja. Zaradi tega so tudi posledice toliko slabše. Če opozorimo samo na nekatere, ki so navedene in podrobno argumentirane tudi v gradivu.

V Sloveniji se znova zaostruje vprašanje odškodnin, ki jih prejemajo ljudje zaradi nesorazmerno dolgih sodnih postopkov. Ob tem je zanimivo sprenevedanje Ministrstva za pravosodje, ki pravi, ja, sedaj je stanje boljše kot je bilo prej. Češ, recimo, vi ste več porabili za nekatere postavke kot pa mi v tem mandatu. Zakaj? Zaradi tega, ker je bilo stanje, ki ga je prevzela ta vlada mnogo boljše kot tisto, ki ga je prevzela prejšnja vlada in je morala počistiti Avgijev hlev na področju pravosodja, zaradi tega je prišlo do več poravnav, zaradi tega je bilo pač potrebno nameniti za določene postavke več sredstev. Žal pa se sedaj stanje znova poslabšuje in na to želimo opozoriti. Trend je povsem napačen.

Zanimivo je tudi, da se je ob razpravi na odboru s strani ministra postavilo podvprašanje dodatno zaposlovanje sodnikov v minulem mandatu. Seveda je bilo storjeno z enim samim namenom. Pripeljati v vrste pravosodja novo znanje, nove ljudi, novo energijo in po drugi strani s tem dodatnim zaposlovanjem omogočiti, da bi se zmanjšal položaj na področju sodnih zaostankov. In to je bil uspešen korak, kajti ti so se dejansko bistveno zmanjšali. Žal, kot rečeno, je sedaj trend ravno nasproten, kljub temu, da se je na področju uslužbencev zaposlilo po besedah ministra še dodatnih 700 ljudi. Očitno je šlo za napačno ravnanje in trdno smo prepričani, da je prva in temeljna napaka prav uvedba uravnilovke v pravosodje, s katero se je destimuliralo najsposobnejše, nagradilo pa vse tiste, ki so nekoč v preteklosti povzročali zastaranje ključnih zadev s področja gospodarskega kriminala, v zadnjem obdobju v tem mandatu je zagotovo najbolj negativno odmevalo zastaranje zadeve Satex.

Veste, da gre tam za 11 milijonov evrov in dobro veste, da prej ali slej bo vse ne samo odškodnino tem, ki so bili sicer enkrat že obsojeni, pa potem zaradi zavlačevanja, zaradi absolutnega zastaranja zadeve sedaj oproščeni. Ne samo, da bo tem verjetno prej ali slej treba izplačati še kakšno odškodnino, kar je svojevrsten absurd in na nek način najhujša možna kritika stanja v slovenskem pravosodju in ni edini tak primer, takšnih primerov je kolikor hočete, ampak tudi vse tisto, šlo je za 11 milijonov evrov posojil, bodo prej ali slej pokrili davkoplačevalci, verjetno se bo temu reklo dokapitalizacija neke finančne institucije, konkretno banke, in verjetno se takrat ljudje niti ne bodo zavedali, zakaj se je njim poseglo v žep, zaradi tega, ker pravosodni sistem ne deluje tako kot bi moral in potem se čudimo in nekateri se nad tem celo zgražajo, če nam Evropa nastavi ogledalo in če ugledni The Economist napiše, da Slovenija ni več polno demokratična država.

Tudi vse ostalo, kar se je dogajalo v tem mandatu zagotovo ne gre v korist boljšega delovanja pravosodja. Po eni strani se je nalagalo nove in nove stvari na področje sodstva, po drugi strani se je tudi alternativno reševanje sporov uvedlo na tak način, da v bistvu pomeni predvsem obremenitev za davkoplačevalce, zelo malo pa je v resnic od tega dodatne koristi.

Posebej z obžalovanjem je treba opozoriti na to, da je bil zavrnjen zakonski predlog, ki smo ga vložili v SDS, s katerim bi onemogočili takojšnje prehajanje sodnikov in tožilcev med odvetnike. Tukaj ne gre samo za vprašanje odliva kadra iz enega na drugo področje kot se je poskušalo takrat prikazovati, ampak tudi za dejstvo, da ti ljudje lahko informacije, ki so jih prejeli v okviru svoje službene dolžnosti, zlorabijo potem na neki drugi funkciji in to seveda ni sprejemljivo. Zato smo predlagali, da bi uvedli neko varnostno obdobje, ko tak prehod ne bi bil možen, vendar je bil žal naš predlog takrat zavrnjen.

Prav tako se ni ravnalo v korist najširše javnosti, ko se je šlo v veliko in obseženo ukinjanje notarskih mest, sedaj so notarske storitve dosegljive manj vsem tistim, ki živijo na obrobju in ob tem se govori še vedno o enakomernem regionalnem razvoju. Kadar to govori ta vlada, je očitno to sprenevedanje, saj so dejanja povsem drugačna kot pa besede. Opozarjamo tudi na spreminjanje Kazenskega zakonika, ki je šlo po hitrem postopku, češ, da se rešuje slovensko mladino, pomembno vprašanje s področja varovanja človekovih pravic, ampak sprenevedanja je bila kmalu konec, saj je Ustavno sodišče na koncu zelo jasno zapisalo, citiram: “Ker je Kazenski zakonik izpolnjeval kriterije iz prvega odstavka 28. člena Ustave Republike Slovenije glede določnosti opredelitve kaznivosti mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, z njimi ni bil v neskladju.”

To se pravi je bilo z zakonom vse v redu, šlo je zgolj za poskus političnega obračunavanja, vendar žal na račun pravnega reda in pravnega sistema. To se v demokratični družbi zagotovo ne bi smelo zgoditi. Ob tem naj opozorim še to, da je bilo predstavljeno na odboru s strani ministra, da se pripravlja obsežna sprememba Kazenskega zakonika, kar okoli 100 členov, glede na to, da imamo še vsi dobro v spominu dejstvo, da je vladajoča koalicija v prejšnjem mandatu, kot opozicija, kategorično nasprotovala novemu Kazenskemu zakoniku, ki je prvič nekatera dejanja, ki jih evropsko pravo prepoznava, kot dejanja s področja korupcije, kot koruptivna dejanja torej, opredelil, kot kazniva dejanja, potem nas lahko vse upravičeno skrbi kakšni bodo cilji te spremembe Kazenskega zakonika.

Vsekakor bo pri tem potrebna velika pozornost najširše javnosti. Opozoril bi tudi na dogajanje, ki mu lahko rečemo kar podpora lobiju stečajnih upraviteljev. Namreč, v tem mandatu so bile ukinjene nekatere varovalke v zakonodaji, ki so preprečevale izplačila nesorazmerno velikih nagrad stečajnim upraviteljem. Zavrnjen je bil amandma SDS, ki bi onemogočil zlorabo. Potem je celo prišlo do opozorila ministra, da bo spremenil pravilnik, in sicer tako, da bodo te nagrade znova ustrezno omejene, in to je bil kot signal/zelena luč za neko očitno navezo med delom ljudi v pravosodju in stečajnimi upravitelji, kajti prišlo je do prave poplave povsem nesorazmerno visokih izplačil, kar je seveda šlo na škodo podjetij, v škodo javnosti in če želite v škodo pravne države. Tudi to se v demokratični družbi, v kateri bi pravosodje delovalo s polno močjo, ne bi smelo dogajati.

In za konce naj še posebej opozorimo na politične pritiske v pravosodju, zlasti na tožilstvo, kjer ne samo minister, ampak tudi nekateri poslanci so od tožilke v preteklosti zahtevali točno določeno ravnanje, točno določene poudarke, kaj da naj, kaj da naj ne, to pa seveda daleč presega mejo med vejami oblasti. S tem sporočilom, da se tudi to, spoštovani gospod predsednik, v demokratični družbi ne bi smelo dogajati, zaključujem ta uvodni del. Hvala.