AUKN v dveh letih ni zmogla pripraviti niti strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države
sreda, 14. 3. 2012Tanko: Obstajata dve možnosti. Ali pustiti, da z državnim premoženjem upravljajo gospodje iz ozadja, tako kot sta ugotovila gospod Pahor in gospod Janković, ali pa vlada naredi neko resno kratkoročno potezo in prereže te popkovine. V sredo, 14. marca 2012 se je nadaljevala 8. izredna seja Državnega zbora RS, na kateri so v okviru dnevnega reda poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije. Stališče do predloga je podal tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Mislim, da v tem kratkem času, odkar imamo konstituirano Vlado, ni možno priti ped Državni zbor z neko sistemsko rešitvijo, ki bi urejala celovito, tako kot pravite v SD, upravljanje z državnim premoženjem, je nemogoče. Mimogrede, Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami v dveh letih ni mogla pripraviti niti strategije upravljanja s temi naložbami, pa je imela del tega segmenta. Vi pa zahtevate, da nekdo v enem mesecu pripravi nek sistemski pristop na tem področju. Ob tem bi vas rad opozoril, da se tudi v vaših vrstah zavedajo, da upravljanje s kapitalskim premoženjem, tako kot je zapisano v tem zakonu, ni dobro. Namreč, prejšnji predsednik Vlade Borut Pahor je ugotovil, da zakon ni celovit, da zakon ni dober, da manjkajo nekatere rešitve, in se je tudi zavedal, da upravljanje s premoženjem ni neodvisno, pač pa preko agencije, preko uprave in sveta agencije upravljajo z njim gospodje iz ozadja. Zato je tudi lani poleti prijavil ravnanje AUKN protikorupcijski komisiji. Se pravi, da je zavedanje tudi bivšega predsednika Vlade, ki je sprocesiral ta zakon preko Vlade in preko koalicije v Državnem zboru tako, da ne pritrjuje temu, kar vi tako vehementno poudarjate. Če se ne bi upravljalo na tem področju tako, da obstajajo sumi korupcije, potem najbrž bivši predsednik Vlade direktorice svoje institucije, ki se je imenovala AUKN, ne bi prijavil protikorupcijski komisiji.Da je delo na tem področju zamegljeno, je tik pred glasovanjem na državnozborskih volitvah ugotovil tudi gospod Zoran Janković. Se pravi, da zavedanje o tem, da stvari ne potekajo tako transparentno, tako pregledno, tako odgovorno, tako učinkovito, kot govorite nekateri, je prisotno v Državnem zboru in prisotno tudi pri vaših najvišjih politikih v Državnem zboru – predsednik vaše stranke, poslanec Borut Pahor, ve, da ni tako, kot govorite. Gospod Zoran Janković tudi ve, da ni tako, kot govorijo nekateri. In glede na to, da gre za državno premoženje, se sprašujem, kaj je modro storiti v tem primeru. Ali pustiti, da s tem premoženjem upravljajo gospodje iz ozadja, tako kot sta ugotovila gospod Borut Pahor in gospod Zoran Janković, ali pa država, Vlada v njenem imenu, naredi neko resno kratkoročno potezo in prereže te popkovine, te nastavke na tem področju.Mislim, da je predlog, ki je v Državnem zboru, edini primeren, edini dostojen, edini racionalen, da se bo na tem področju naredil red in da bo tisti, ki je prevzel odgovornost, ki bo dajal soglasja k tem postopkom, prevzel tudi odgovornost, da bo odgovoren za ta ravnanja. Vse drugo, o čemer vi govorite in za kar navijate, pa pomeni v bistvu enako kot nalepka – se pravi, neka skrita nalepka, kjer se transferirajo, kjer se ustvarjajo, oblikujejo neki, bom rekel, politično korporativni monopoli in upravljajo s temi zadevami na nepregleden, netransparenten način nekje v ozadju, in kanalizirajo državno premoženje, pač, na načine, ki niso dobri. Da delo na tem področju ni dobro, se bo najbrž videlo tudi iz bilanc bank, ene, druge, tretje ali katerekoli na tem delu. Nobena ni briljantna, gospodje. Izkazujejo izgubo. Najbrž bo potrebno kaj sprejeti tudi na tem področju. In da tudi sama agencija svojega dela ni opravila dobro se vidi tudi pri raznih soglasjih pri imenovanjih direktorjev, recimo, Slovenske železnice so že tak primer, ko je nadzorni svet imenoval direktorja ene največjih družb v državi, agencija ni dala soglasja, ni imenovanj. Pustimo 8.000 zaposlenih največjega železniškega operaterja v Sloveniji, da ostane brez vodstva. Veliko je teh primerov tudi v bankah konkretno se to dogaja. Nova Ljubljanska banka še nima operativnega vodstva. In težko mi kdo reče, da je delo agencije na tem področju odgovorno. Hvala lepa.
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Mislim, da v tem kratkem času, odkar imamo konstituirano Vlado, ni možno priti ped Državni zbor z neko sistemsko rešitvijo, ki bi urejala celovito, tako kot pravite v SD, upravljanje z državnim premoženjem, je nemogoče. Mimogrede, Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami v dveh letih ni mogla pripraviti niti strategije upravljanja s temi naložbami, pa je imela del tega segmenta. Vi pa zahtevate, da nekdo v enem mesecu pripravi nek sistemski pristop na tem področju. Ob tem bi vas rad opozoril, da se tudi v vaših vrstah zavedajo, da upravljanje s kapitalskim premoženjem, tako kot je zapisano v tem zakonu, ni dobro. Namreč, prejšnji predsednik Vlade Borut Pahor je ugotovil, da zakon ni celovit, da zakon ni dober, da manjkajo nekatere rešitve, in se je tudi zavedal, da upravljanje s premoženjem ni neodvisno, pač pa preko agencije, preko uprave in sveta agencije upravljajo z njim gospodje iz ozadja. Zato je tudi lani poleti prijavil ravnanje AUKN protikorupcijski komisiji. Se pravi, da je zavedanje tudi bivšega predsednika Vlade, ki je sprocesiral ta zakon preko Vlade in preko koalicije v Državnem zboru tako, da ne pritrjuje temu, kar vi tako vehementno poudarjate. Če se ne bi upravljalo na tem področju tako, da obstajajo sumi korupcije, potem najbrž bivši predsednik Vlade direktorice svoje institucije, ki se je imenovala AUKN, ne bi prijavil protikorupcijski komisiji.Da je delo na tem področju zamegljeno, je tik pred glasovanjem na državnozborskih volitvah ugotovil tudi gospod Zoran Janković. Se pravi, da zavedanje o tem, da stvari ne potekajo tako transparentno, tako pregledno, tako odgovorno, tako učinkovito, kot govorite nekateri, je prisotno v Državnem zboru in prisotno tudi pri vaših najvišjih politikih v Državnem zboru – predsednik vaše stranke, poslanec Borut Pahor, ve, da ni tako, kot govorite. Gospod Zoran Janković tudi ve, da ni tako, kot govorijo nekateri. In glede na to, da gre za državno premoženje, se sprašujem, kaj je modro storiti v tem primeru. Ali pustiti, da s tem premoženjem upravljajo gospodje iz ozadja, tako kot sta ugotovila gospod Borut Pahor in gospod Zoran Janković, ali pa država, Vlada v njenem imenu, naredi neko resno kratkoročno potezo in prereže te popkovine, te nastavke na tem področju.Mislim, da je predlog, ki je v Državnem zboru, edini primeren, edini dostojen, edini racionalen, da se bo na tem področju naredil red in da bo tisti, ki je prevzel odgovornost, ki bo dajal soglasja k tem postopkom, prevzel tudi odgovornost, da bo odgovoren za ta ravnanja. Vse drugo, o čemer vi govorite in za kar navijate, pa pomeni v bistvu enako kot nalepka – se pravi, neka skrita nalepka, kjer se transferirajo, kjer se ustvarjajo, oblikujejo neki, bom rekel, politično korporativni monopoli in upravljajo s temi zadevami na nepregleden, netransparenten način nekje v ozadju, in kanalizirajo državno premoženje, pač, na načine, ki niso dobri. Da delo na tem področju ni dobro, se bo najbrž videlo tudi iz bilanc bank, ene, druge, tretje ali katerekoli na tem delu. Nobena ni briljantna, gospodje. Izkazujejo izgubo. Najbrž bo potrebno kaj sprejeti tudi na tem področju. In da tudi sama agencija svojega dela ni opravila dobro se vidi tudi pri raznih soglasjih pri imenovanjih direktorjev, recimo, Slovenske železnice so že tak primer, ko je nadzorni svet imenoval direktorja ene največjih družb v državi, agencija ni dala soglasja, ni imenovanj. Pustimo 8.000 zaposlenih največjega železniškega operaterja v Sloveniji, da ostane brez vodstva. Veliko je teh primerov tudi v bankah konkretno se to dogaja. Nova Ljubljanska banka še nima operativnega vodstva. In težko mi kdo reče, da je delo agencije na tem področju odgovorno. Hvala lepa.