AUKN si zaradi svojih spornih potez ni prislužila niti zaupanja stroke niti zaupanja politike niti zaupanja javnosti

Tomc: Namen prejšnjega zakona je bil dober, cilji so bili dobro postavljeni, žal je bila izvedba zelo ponesrečena in slaba. V sredo, 14. marca 2012 se je nadaljevala 8. izredna seja Državnega zbora RS, na kateri so v okviru dnevnega reda poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije. Stališče do predloga je podala tudi poslanka SDS Romana Tomc.ROMANA TOMC: Hvala lepa za besedo. Ustanovitev agencije je bil … Vlade narediti korak naprej na področju transparentnosti, učinkovitosti in odgovornosti upravljanja kapitalskih naložb. Če se lahko strinjamo s tem, da je bil namen dober, da so bili cilji dobro postavljeni, pa moramo, žal, ugotoviti, da je bila izvedba zelo ponesrečena in slaba. Agencija si zaradi svojih spornih potez ni prislužila niti zaupanja stroke niti zaupanja politike niti zaupanja javnosti. Če odmislimo dejstvo, da agencija ni opravila pravzaprav osnovne domače naloge, kar je priprava strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami, potem so v zvezi z njenim delovanjem odmevale v javnosti predvsem nekatere zelo, bi rekla, skrajno nerazumne poteze, ki upravičeno porajajo dvom o tem, da je ta agencija kredibilna, da je strokovna in predvsem, da je neodvisna. Naj omenim nekaj izmed njih. Ena je že velikokrat omenjena dokapitalizacija NKBM. Agencija je dobesedno prisilila podjetja, da so dokapitalizirala NKBM. Ta naložba podjetjem, ki bi se obnašala učinkovito, dobrim gospodarjem, ni v čast. Zaradi te poteze so morali v svojih bilancah izvesti določene popravke, ki so vplivali na slabši poslovni rezultat, Pošta Slovenije zaradi tega 10 milijonov evrov – to je denar, ki bi sicer imel v obliki dividend od njega koristi proračun, tako da vemo, da je to izguba za proračun, direktna. Torej, kako, na kakšen način se bo v tem primeru ugotavljala odgovornost za nespametne strokovne odločitve.Glede kadrovanja. Potem, ko je agencija poskrbela za dokapitalizacijo NKBM, smo zadnje dni s strani agencije poslušali predvsem pomisleke glede slabih rezultatov in zato je svet agencije, tako pravi, zaradi neučinkovitega nadzora, neusklajenega in nehomogenega delovanja sklenil, da je treba zamenjati vse člane nadzornega sveta in imenovati nove. Zakaj ravno sedaj, zakaj ne že nekaj prej? So morda tu zadaj kakšni drugi vzgibi? V preteklosti smo bili tudi priče, da so bili člani akreditacijskega sveta zaradi poslovnega sodelovanja z državnimi podjetji v konfliktu interesov; najbrž se dobro spomnite, jaz pa v tem konkretnem primeru imen ne bom omenjala. Kdo potem lahko zagotovi, da kadrovanje in tudi sicer druge odločitve potekajo brez vpliva tretjih oseb, brez vpliva politike in brez vpliva nekih osebnih interesov?Pa omenimo še nekaj – nerazumno povišanje nagrad nadzornikom v času krize. Med eno izmed najbolj nerazumnih potez je šteti to povečanje nagrad. Nagrade so po novem, na predlog agencije seveda, celo višje, kot so bile v času, ko smo imeli gospodarsko rast. Naj omenim primer Adrie. Medtem ko je država zagotovila 50 milijonov evrov kot finančno injekcijo Adrii, so nadzorniki upravičeni do sejnine 275 evrov za vsako udeležbo na seji, do 10.300 evrov nekega fiksnega zneska in predsednik celo do 15.000 in nekaj evrov.Skratka, ocenjujem, da agencija ni izpolnila pričakovanj, zaradi katerih je bila ustanovljena, da so ti posegi, ki jih Vlada predlaga, utemeljeni, seveda pa pričakujem, da je to začasna rešitev in da v kratkem dobimo neko celovito strategijo upravljanja z naložbami države. Hvala.