Argentinski Slovenci obeležili 70 let prihoda v novo domovino

V Buenos Airesu je v nedeljo potekala slovesnost, s katero so se Slovenci javno zahvalili Argentini, ki je pred 70 leti širokosrčno sprejela slovenske povojne begunce.

Marko Selan je za radio Ognjišče sporočil: “V središču Buenos Airesa smo pred spomenikom generala San Martina, očeta argentinske države, položili venec rož. V kratkem nagovoru je predsednik osrednjega društva Zedinjena Slovenija, inž. Jure Komar, izpostavil, da je Argentina naše starše sprejela in jim omogočila, da so tu ustvarili novo bodočnost, obenem pa jim dovolila, da so ohranili svoj jezik in kulturo. V buenosaireški stolnici smo se Slovenci nato zbrali k zahvalni sveti maši, ki jo je daroval argentinski primas, kardinal Mario Poli. Somaševali so apostolski nuncij monsenjor Leon Kalenga Badikebele, argentinski nadškof slovenskega porekla Andrej Stanovnik in slovenski duhovniki. Med sveto mašo so peli združeni pevski zbori naše skupnosti ter učenci sobotnih šol in slovenska mladina, lepe slovenske barve je pa prireditvi dodala še številna skupina narodnih noš.”

Zakaj ravno Argentina?

Kot poroča Svobodna Slovenija so se ob 70. letnici prihoda v Argentino Slovenci v Argentini, združeni v organizaciji Zedinjena Slovenija, javno zahvalili novi domovini, ki je širokosrčno sprejela tisoče beguncev iz taborišč po Avstriji in Italiji. V Evropi ni bilo prostora zanje, druge države pa, čeprav manj prizadete od vojne, so svoje kandidate skrbno izbirale.

Duhovnik Janez Hladnik je pri predsedniku Peronu dal besedo, da sprejme v deželo 10.000 slovenskih protikomunističnih beguncev in dal navodila, naj se prihod teh beguncev čim bolj olajša.

Po statistikah in podatkih Društva Slovencev iz leta 1950 naj bi od začetka leta 1947 prišlo v Argentino 5.282 Slovencev: 3.216 moških in 2.066 žensk. V tem številu je vključenih 930 slovenskih družin. Nekaj jih je prišlo še v naslednjih letih, skupno naj bi torej po drugi svetovni vojni prišlo okoli 6.000 beguncev.

Zgodovina pravi, da je najpomembnejši razlog za prihod Slovencev v Argentino dejstvo, da je le Argentina sprejemala družine v celoti, naj si bo s številnimi majhnimi otroki ali s telesno pohabljenimi ali ostarelimi.

Argentina je bila ena od redkih držav, ki so slovenskemu beguncu odprla vrata in ga sprejela v nov dom. Ponudila mu je delo in s tem možnost preživetja in napredka. Ni od njega zahtevala, da pozabi na svojo preteklost: dopuščala je, da na tej rodovitni zemlji naprej goji svoj jezik in svojo kulturo. Ker le iz zdravih korenin lahko zrase dober sad, “zato je tako važno za nas v zdomstvu, da se znamo vživeti v sedanjost in polno zajemati iz sedaj obstoječih možnosti. Sedanjost je področje, na katerem se uveljavlja dejavna zvestoba, ki zna na učinkovit način s sodobnimi dejanji pričevati o dragocenosti naše preteklosti in o pomembnosti naših minulih naporov in borb. Sedanjost je pa tudi osnova, iz katere se gradi naša resnična, neutvarna bodočnost. Preteklost je minula in bodočnosti še ni, samo sedanjost je v naših rokah. Samo sedaj in tukaj res lahko kaj naredimo, da bo preteklost skladno nadaljevana in da ne bo njen dober glas trpel zaradi naše malodejavnosti ter da bo po drugi strani bodočnost dobro pripravljena in pravično prislužena.” (Milan Komar, Čas v zdomstvu, Koledar Svobodne Slovenije 1968).

Argentinski Slovenci danes

“Po 70 letih še govorimo slovenski jezik in še gojimo slovensko kulturo. Z vnemo ohranjamo slovenske organizacije, ki danes delujejo pod krovom Zedinjene Slovenije: to so naši slovenski domovi, slovenske sobotne šole, pevske, folklorne in dramske skupine, mladinske organizacije. Veže nas pa tudi prijateljstvo, ki nastaja z življenjem v naši skupnosti. Prijateljstvo po slovensko, to je res nekaj drugačnega”, pravi Branko Marinič iz Zedinjene Slovenije.

Foto: Radio Ognjišče – Marko Vombergar