Arbitražni sporazum prinaša samo služnostno pot
torek, 18. 5. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
RUDOLF PETAN: “Hvala za besedo. Spoštovani minister, oba ministra! O arbitražnem sporazumu je bilo povedano že ogromno, pa verjetno še bo. Vendar ljudje še vedno ne vedo komu naj verjamejo, ampak to je druga zgodba. Dejstvo pa je, da če bi držale besede, ki jih je izrekel predsednik vlade, naše vlade, da mu je predsednica hrvaške vlade obljubila, da bo Slovenija imela direkten neposredni stik s teritorialnim morjem, se pravi naše morje direktni stik, potem arbitraža ni potrebna, ker bi tako ali tako imeli stik, mi bi bili zadovoljni in Hrvati, pa tudi če se strinja, je pa zadeva v redu. Ker pa rabimo arbitražni sporazum, to pomeni, da ne bomo imeli stika. In sedaj smo pravzaprav v paradoksalni situaciji. Tole je recimo zemljevid sedanjega stanja, ko Slovenija ima neposreden stik z mednarodnimi vodami. Ga imamo. Ni nobenih težav. Po arbitražnem sporazumu, ki bo temeljil na, uporabljal bo mednarodno pravo, se pravi, določilo mednarodnega prava, to pa v nobenem primeru ne more pripeljati do drugega, kot to, da bo Slovenija zaprta država. Naše teritorialno morje se ne bo v nobenem primeru stikalo z mednarodnimi vodami na Jadranu. Ni mogoče. In zato bomo imeli samo služnostno pot skozi hrvaške vode. Drugače ne more biti. Takega čarovnika ni, ki bi znal potegniti tako črto, da bi po pravilih mednarodnega prava, ne pa po pravilih zunanje pravičnosti, ki uporablja tudi zgodovinska dejstva, nekako naredil stik naših teritorialnih vod direktno z mednarodnimi vodami. In moje vprašanje gre v drugo smer ali pa nadaljujem s tem. Potem bo to vmes med slovenskimi vodami in mednarodnimi, bo seveda Hrvaško morje, mi bomo pa imeli neko služnostno pravico. Drugače ni mogoče. Drugače ne gre. In ta služnostna pot bo v bistvu na Hrvaškem teritoriju. To bo dogovor, kako bi eventualno lahko prišli v Luko Koper, ampak morje bo Hrvaško. Kaj pa, če se Italijani spomnijo, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, da bodo začeli kontrolirati ves promet v svojih teritorialnih vodah in bodo začeli kontrolirati ladje, ki bodo plule v koprsko pristanišče. Kaj se bo zgodilo? Imate scenarij kaj boste naredili? Dejstvo je, da če je njihovo morje, imajo pravico narediti to kontrolo kljub dogovoru, ki bi bil sprejet. To pravico imajo. Primer izrednih razmer. Zato vas sprašujem: Kakšen scenarij, imate B scenarij, če pride do tega? Namreč, to se je Sloveniji enkrat že zgodilo v tem mandatu, ko je vaša vlada. Hvala za odgovor.”
SAMUEL ŽBOGAR: “Hvala lepa. Ker nekaj vprašanj je postavil gospod Petan. Najprej glede obljube hrvaške predsednice vlade slovenskemu predsedniku vlade, glede neposrednega stika, neposrednega izhoda Slovenije na odprto morje. To obljubo imate zapisano v arbitražnem sporazumu zelo jasno. Naprej. Seveda nočete verjeti, da bo prišlo do tega stika, ker nočete verjeti, ampak drugače poglejte kako približno bo izgledal izhod Slovenije na odprto morje po tem sporazumu. Zdaj pa … Pa kakšna služnostna pot? Lepo vas prosim. Ne rabimo nobenega sporazuma za služnostno pot. Služnostno pot imamo po sporazumu iz leta 2000. Obstaja sporazum med Slovenijo, Hrvaško in Italijo, podpisan v Anconi, po katerem je določena plovna pot v Jadranu in po katerem gredo vse ladje po hrvaški obali gor in se vračajo po italijanski obali dol. To je ta služnostna pot, ki je že v tem sporazumu. Mi ne bi potrebovali nobenega arbitražnega sporazuma zato, da bi to isto nam to potrdil in tudi po arbitražnem sporazumu in potem, ko bomo dobili tudi formalno potrjen ta naš izhod na odprto morje, bodo še vedno ladje hodile po isti poti, po hrvaški strani gor in po italijanski strani nazaj. Tudi omenjate izredne razmere. Italija je uvedla G7. Ja, je uvedla ponovni nadzor kontrole meje. Na kopnem, ampak ne na morju. Na morju so še vedno ladje iz Luke Koper lepo hodile po italijanski strani nazaj brez nobenih kontrol. Kajti kaj je neškodljiv prehod? Neškodljiv prehod mora država omogočiti vsaki ladji, razen izjemoma, ko pride do grožnje ali uporabe sile zoper suverenost države, ko gre za vojaške operacije, ko mogoče letala vzletajo iz ladje ali pa, ko bi ladja opravljala ribištvo, raziskovalno dejavnost ali pa onesnaženja. Edino v takih primerih lahko država zaustavi ladjo, ki potuje skozi njeno ozemlje. Poleg tega, kako bi sploh Hrvaška vedela katera ladja slovenska gre v Luko Koper, mogoče gre pa v luko Trst. Mislim, čisto iz tega. Teoretično ni možno in mislim, da absolutno ne drži teza, da po tem sporazumu ne dobimo stika, ko pa vendarle zelo konkretno to je zapisano v tem arbitražnem sporazumu in bo tako tudi določeno. Tukaj sem vam pokazal kako bo tudi izrisano. Več ali manj, na nek način bo to tako izrisano. In drugo, kar se tiče plovnih poti. So že opredeljene v tem sporazumu in to, kar arbitražni sporazum nalaga, ni to, da potrdi sporazum, ki že velja in določa Sloveniji neke pravice, ki jih ima že po mednarodnem pravu nasploh, posebej še pa po tem sporazumu, ampak, da določi to več oziroma, da ta stik, ki ga imamo, že od leta 1991 tudi kodificira v sporazumu.”
RUDOLF PETAN: “Hvala. Ravno za služnostno pot rabimo sporazum. Če imamo prost prehod, ne rabimo nobenega sporazuma zato, ker avtomatsko pridemo tja. Ampak gre za nekaj drugega. Jaz sem vas spraševal v primeru Italije. Z Italijo imamo rešeno kopensko mejo. Od kdaj je to za njih pomembno? Imamo rešeno. Ampak kljub temu, da je meja padla, s Schengenom je meja padla, so Italijani kljub temu začeli nadzirati mejo na kopnem. So začeli zaradi izrednih razmer. Saj vseeno, je to G7, jaz sem vam to napisal, da je G7. Za G7 se isto lahko zgodi na morju, ko bodo v Postojni recimo, zopet, če bodo recimo ukradli orožje, ampak upam, da ga ne bodo, takrat je prišlo do tega primera. Bodo pa Hrvatje rekli, zdaj bomo pa mi zaradi izrednih razmer začeli nadzirati mejo na morje, v našem hrvaškem teritorialnem morju. Lahko to naredijo. O ja, pa še kako vedo ali ladja pluje v Trst ali pa Koper. Seveda vedo. To se ni treba sprenevedati. Gre samo za nekaj. Gre za to komu verjeti. Ali verjeti tistim, ki trdijo, da arbitražni sporazum nam res tisto daje, kar se trdi ali pa tistim, ki trdimo, da nam ne dajejo, da nam dajejo kvečjemu služnostno pot. To je približno tako, kot bi se vprašali, prejšnje volitve so bile v Državnem zboru pred dvema letoma, takrat se je marsikaj obljubljalo in koalicija, ki je sedaj na oblasti je obljubljala drugačno vladanje, boljše vladanje, boljše vodenje Slovenije, 1.000 evrov pokojnine in jaz pravim, če se je vse to uresničilo ali pa se približno uresničuje, potem je treba verjeti tistim, drugače se je pa treba zamisliti in jaz mislim, da se je treba zamisliti. Jaz vas še enkrat sprašujem. Plan b. Če pride do tega, kar je naredila Italija, da je začela na meji, ki je določena s sporazumom, mednarodnim, kontrolirati kopensko mejo, kaj se bo zgodilo, če bo tudi Hrvaška to naredila? Če je Italija lahko to naredila na kopnem lahko tudi Hrvaška naredi v svojih teritorialnih vodah in bo kontrolirala to služnostno pot, ki jo mi imamo.”
SAMUEL ŽBOGAR: “Jaz bi pa poudaril, da je razlika med kontrolo meja na kopnem ali pa na morju in to je bilo popolnoma jasno sedaj pri italijanskem primeru, ko so ponovno vzpostavili mejo na kopnem, medtem ko na morju pa velja načelo svobodne plovbe in neovirane plovbe ne glede na vse razen v konkretnih primerih, to sem vam omenil, ko je utemeljen sum, da se nekaj dogaja. Ne more se kar ena država spomniti in ustavljati druge ladje in iz nekega izmišljenega razloga. To je bilo že v preteklosti v jadranskem morju, ko je Albanija tako ustavljala britanske ladje. Britanija je šla pred državno sodišče v Haagu in dobila “case” in je morala Albanija plačati odškodnine za to. Ni to nekaj prepuščeno državi, da lahko kar sama začne ustavljati ladje ob zelo jasnih določilih mednarodnega prava. Tako da to ni nekaj kar bi nas čakalo, kar bi nam grozilo. In ponovno ponavljam, za služnostno pot, kar pomeni neoviran prehod, Slovenija ne rabi arbitražnega sporazuma in to je nam jasno, vsaj tistim, ki podpiramo arbitražni sporazum in to je jasno sodnikom, ki bodo določali ta stik Slovenije za odprtim morjem. In ta sporazum zelo konkretno nalaga sodnikom naj določijo stik Slovenije za odprtim morjem, bolj jasno mislim, da ne bi moglo biti zapisano. In tako se bo tudi zgodilo in tako bo prišla tudi rešitev na koncu.”
RUDOLF PETAN: “Hvala. Torej, očitno tega problema midva še nisva uspela rešiti, zato bo seveda potrebna še temeljita razprava. Ampak vesel sem to, da ste tudi sami priznali, da v določenih okoliščinah se pa lahko kontrolira meja. In Hrvatje so si zdaj izmislili milijon stvari, da so zadevo komplicirali in tudi potem, ko bo pa meja definitivno določena, ko bodo imeli pravico, ko bo to njihovo morje, da si bodo lahko izmislili sto vzrokov. Kaj nam pomaga, če se bomo mi pritožili pa se bo neki mednarodni senat pol leta odločal, da oni niso upravičeno ovirali ladje do Kopra. Koper lahko izgubi ves posel! Pa poslušajte, mednarodni kapital ni takšen kot mogoče pri nas, ko se lahko pogajamo, pa ne vem kaj delamo. Mednarodni kapital se seli, če bodo druga pristanišča imela brez takšnih ovir, bodo sigurno šle ladje tja, to je dejstvo. Mi bomo imeli nepopravljivo škodo in tega se ne bo dalo več popraviti in o tem sem vam jaz govoril. Ker pa očitno ne najdemo skupnega jezika pa menim, da bo potrebna očitno še temeljita razprava zato seveda v skladu s Poslovnikom predlagam, da se o temu vprašanju opravi razprava v državnemu zboru. Hvala lepa.”