Arbitražni sporazum prinaša nepopravljive posledice

Volivke in volivci ne smemo ponoviti napake neke druge generacije na začetku prejšnjega stoletja. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji državnega zbora obravnavajo predlog sklepa v zvezi z razjasnitvijo novih okoliščin, s katerimi je bila javnost seznanjena po razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. V imenu predlagateljev je v razpravi sodeloval tudi Milenko Ziherl.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

MILENKO ZIHERL: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim in predstavnikom vlade.Sam ocenjujem, da je ta seja še kako potrebna, saj me spominja na rek, ko prične stresati drevo prične padati sadje, najprej po navadi gnilo in poškodovano, in že v teh 10 ur burne razprave, čeprav omejena, časovno pristrižena, brez nekaterih razpravljavcev odbora, kaže na to, da je dosti materije. Najprej se mi kaže dilema v tem trikotniku. Hrvaški zakon člen 3, potem izjave obeh veleposlaništev ZDA in Švedske, pa tišina oziroma nikakršnega demantija s strani slovenske vlade. Torej, če v tem trikotniku nekdo laže, potem je ta arbitražni sporazum tako rekoč mrtev. Te tri izjave so si diametralno nasprotno. Člen 3, to je zakon, to je nekaj, kar ima težo, kar mednarodno pravno velja. Sedaj izjave Švedske in ZDA se lahko čez 14 dni diametralno obrnejo, saj niso nikjer podpisane, itd. Arbitražni sporazum je torej na vsa ta dejstva komaj še zdrži in bi lahko rekli, da je mrtev, vendar bolj pomembno je, da Slovenija preveč tvega oziroma gre preveč v tvegane vode, kjer so rezultati zelo vprašljivi. To so morda tudi sami predstavniki hote ali nehote do zdaj že povedali.

Malo me tudi skrbi prelaganje odgovornosti s strani vlade. Najprej so hoteli še mnenje Ustavnega sodišča, pa naj oni nekaj rečejo, zdaj pa gremo na referendum, torej naj narod, karkoli se bo že iz tega izcimilo, naj pač narod potem odgovarja namesto vlade. Ena od slabih možnosti je, da Sloveniji ostane tako malo morja, da ne bo mogla izpeljati niti regate v razredu Optimist, ker bo morala del regate izvesti v hrvaških vodah. No, poleg tega, kako trpi ugled Slovenije, recimo v hrvaškem Jutranjem listu je premetanka “hrabro tupo”, pa slika je, iz tega pride seveda “Borut Pahor”, torej “pogumno neumno” v slovenščino prevedeno. Torej, takšen je ugled Slovenije, ko danes že o njem govorimo.

O prijateljskih odnosih z našo sosedo. Ti odnosi so toliko prijateljski, kolikor jih podpirajo interesi. Zelo prijateljski so v času turistične sezone, normalno prijateljski so v poslovnih odnosih, saj sta do krize uvoz in izvoz v obe smeri naraščala, ko pa je bilo turistične sezone konec, vsaj v davni preteklosti, ne tako davni preteklosti, pa je bil kakšen incident tam na morju. In potem se je zgodil sporazum in teh incidentov, kolikor vem ni več. No, obstajajo alternative, danes so bile že naštete. Lahko je to dvostranski dogovor, lahko je mirovno-nasledstvena konferenca, poleg tega bi bil vsekakor boljši sporazum Drnovšek – Račan, ki v 4. členu določa stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem. To so vse alternative. Pred Hrvaško je zapiranje poglavij in krivična meja oziroma nerešena mejna vprašanja s Hrvaško vsekakor niso dobra popotnica za nadaljnje odnose ob meji.

In še na nekaj bi želel opozoriti. Arbitražni sporazum, rezultat arbitražnega sporazuma prinaša posledice za zmeraj. Lahko se popravijo kakšne druge zadeve, recimo katastrofalen padec konkurenčnosti za 20 mest, to lahko popravi neka druga vlada, lahko kakršenkoli zakon, ki slabo vpliva na življenje v državi, se pač lahko zamenja, spremeni. Posledica oziroma razsodba arbitražnega sporazuma bo pa za večno.

Danes je bila tolikokrat uporabljena beseda “junction”. Tukaj gor je čip in na tem čipu je nekaj tisoč PN “junctionov” v mosfetu(?), torej v procesnem delu, in “junction” je lahko tudi tako velik, tukaj je nekaj tisoč “junctionov”, toliko besedic “junction”. In na koncu bi vsekakor pozval volivke in volivce, naj temeljito razmislijo, kajti gre za usodno odločitev in naj ne ponavljajo napak neke druge generacije na začetku prejšnjega stoletja. Hvala lepa.