Arbitražni sporazum je zgodovinsko škodljiv

Prvič v zgodovini samostojne Slovenije smo pri ozemeljsko pomembnem vprašanju razdeljeni. Ob obisku poslanske skupine SDS v celjski regiji je v Šmarjah pri Jelšah potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali poslanci dr. Vinko Gorenak, mag. Andrej Vizjak in Eva Irgl. Spregovorili so o arbitražnem sporazumu, gospodarski krizi in stanju človekovih pravic v Sloveniji.

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je opozoril, da mnogi niso seznanjeni z vsebino arbitražnega sporazuma in da v javnosti nastaja vtis, da je vlada rešila problem s Hrvaško, »čeprav, ga ni.« Dr. Gorenak je pojasnil, da gre pri arbitražnem sporazumu za reševanje vprašanja, ki je pereče že 20 let in pri čemer sta se državi v arbitražnem sporazumu zavezali k temu, da bosta spor dali na sodišče, obenem pa sta se tudi »vnaprej zavezali, da bosta odločitev, ne glede na to, kakšna bo, spoštovali.« Ob tem je dr. Gorenak tovrstno situacijo primerjal takole: »Gre za identično situacijo, kot da bi vam v gostilni natakarica vnaprej izstavila račun za 100 evrov, vi pa ne bi vedeli, kaj boste za teh sto evrov dobili – lahko da tudi samo skodelico kave.« Dr. Gorenak je arbitražni sporazum pojasnil tudi na primeru služnosti. »Danes ste lastnik hiše, do katere vodi pot po vaši parceli, vaš sosed pa meni, da bi ta pot morala biti njegova in se odloči, da gre na sodišče. Sodišče pa bi odločilo, da je ta pot sosedova, kar pomeni, da bi morali njega vprašati za dovoljenje, če sploh lahko uporabljate pot, ki je na vaši parceli. In podobno se bo zgodilo s slovenskim morjem. Slovenija bo morala Hrvaško vprašati za dovoljenje, ali lahko z ladjami pluje po svojih vodah.«

Dr. Gorenak je pojasnil, da je odločanje arbitražnega sodišča o sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško postavljeno v daljno prihodnost, in sicer naj bi se o tem vprašanju odločalo šele v letu 2015, kar pomeni, da Pahorjeva vlada ne prevzema odgovornosti za odločitev, ki se bo zgodila v naslednjem mandatu. Dr. Gorenak je ob tem izpostavil še, da se je Pahorjeva vlada reševanja mejnega vprašanja, ki predstavlja eno izmed pomembnejših nacionalnih vprašanj, lotila na lastno pest, brez posvetovanja z opozicijo, stroko in javnostjo, pri čemer pa je »Janševa vlada v prejšnjem mandatu vsa vprašanja v zvezi z bilateralnimi odnosi s Hrvaško reševala vključujoč  celotno opozicijo in na podlagi iskanja najširšega možnega soglasja.«

V svojem nastopu je dr. Gorenak z zbranim občinstvom na javni tribuni delil tudi spomin na čas, ko je služboval v Kopru in so ga policisti s čolnom peljali na ogled morske meje v Piranskem zalivu, ki je bila postavljeno povsem drugače, kot pa je danes. »Področje, ki ga varuje slovenska policija se je od leta 1992 do danes zmanjšalo.«

Mag. Andrej Vizjak se je v svojem nastopu osredotočil predvsem na gospodarsko situacijo v Sloveniji in na reševanje gospodarske krize, saj so » gospodarske teme ključne za sedanjost in prihodnost, gospodarska kriza pa je pustila globoke posledice v slovenskem gospodarstvu in se kaže tudi v slabših socialnih pogojih in kvaliteti življenja.« Mag. Vizjak je opozoril, da je konec leta 2008 v Sloveniji bilo 60.000 brezposelnih ljudi, danes pa jih je skoraj 100.000, »pri čemer pa ne govorimo samo o številkah, temveč o usodah 40.000 ljudi, ki se jim je zaradi  gospodarske krize življenje povsem spremenilo.« Življenje pa se je, po besedah mag. Vizjaka, spremenilo tudi tistim 65.000, ki so odvisni od socialnih transferjev, ki so podvrženi ukrepoma skrajšanega delovnega časa in čakanja na domu.
»Takšne razmere, v katerih smo danes, pa niso le posledica gospodarske krize, temveč tudi počasnega in neučinkovitega odzivanja Pahorjeve vlade, ki ni dovolj hitro sprejela ustreznih ukrepov. Prav vlade so namreč tiste, ki so odgovorne za blažitev posledic krize,« je dejal mag. Vizjak. Poudaril je, da so ključne razlike med vladnimi ukrepi in ukrepi, ki jih predlaga SDS v tem, da »se v SDS zavzemamo za reševanje problemov na način, da bi obudili oziroma pospešili gospodarsko aktivnost z razbremenjevanjem na davčnem in administrativnem področju, medtem ko so vladni ukrepi uperjeni v ohranjanje delovnih mest in zaposlitve, četudi le-ti nimajo perspektive.«

»Politika ohranjanja neperspektivnega pa se kaže tudi pri javnih financah, saj je Slovenija »iz druge najmanj zadolžene države v zadnjem letu pridelala skoraj 2 milijardi evrov primanjkljaja  oziroma je za 59% povečala svoj javni dolg, pri čemer je evropsko povprečje 14%, v Grčiji pa se je javni dolg povečal za 16%,« je dejal mag. Vizjak in opozoril, da je primanjkljaj predviden tudi za naslednje leto in da takšen tempo zadolževanja vodi v »grški scenarij.«

Mag. Vizjak je opozoril še na posledico uveljavitve arbitražnega sporazuma, ki se v javnosti manj omenja, in sicer na vprašanje luke Koper. »Luka Koper je slovensko okno v srednjo Evropo, in če Slovenija ne bo imela teritorialnega stika z odprtim morjem, bo koprska luka zagotovo začela stagnirati. Ladje, ki bodo priplule v Luko Koper bodo namreč plule po hrvaških vodah, Hrvatje pa bodo lahko določali pravila za njihovo plovbo, pri čemer jim bo seveda v interesu, da promet preusmerijo v luko na Reki,« je dejal mag. Vizjak. Ob tem je izpostavil, da so od delovanja Luke Koper odvisne tudi Slovenske železnice, ki iz Luke prevozijo več kot 30% vsega tovora, v ta prevoz pa je vpetih tudi precej malih in srednje velikih podjetij. »Vprašanje Luke Koper na osnovi določanja meje z arbitražnim sporazumom ni le nek marginalen problem, temveč pomembno ekonomsko vprašanje,« je dejal mag. Vizjak.

Tudi poslanka SDS Eva Irgl je poudarila, kako pomembno je, da se ljudje udeležijo referenduma, ki bo 6. junija, pri čemer je opozorila, da »ne smemo nasedati Pahorjevim praznim besedam in njegovi retoriki brez argumentov.« Po njenem mnenju je »bistveno, ali se znamo kot narod zavzeti za to, da ne damo iz rok nečesa, kar imamo.« Irglova je prav tako ocenila, da izrekanje o arbitražnem sporazumu predstavlja »vprašanje naše nacionalne pripadnosti.« Po njenih  besedah bodo posledice odločitve o arbitražnem sporazumu čutili zanamci, pri čemer je pomembno prepoznanje »da je arbitražni sporazum zgodovinsko slaba odločitev.«

V nadaljevanju se je Eva Irgl tudi kot predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti osredotočila na vprašanje človekovih pravic in nižanja demokratičnih standardov v Sloveniji. »Eden takšnih primerov je visoko odlikovanje Tomaža Ertla, ki ga je nekdanjemu šefu UDBE, ki je sistematično kršila človekove pravice in teptala njihovo dostojanstvo, podelil predsednik republike,« je dejala Eva Irgl. Po njenem mnenju je tudi nepredstavljivo, da smo leta 2010, ko vsa Evropa obsoja vse vrste totalitarizmov, v slovenskem glavnem mestu dobili ulico, poimenovano po diktatorju.
 
Poslanka SDS je izpostavila tudi, da smo danes v Sloveniji v situaciji, ko so veliki večini delavstva kršene njihove pravice. »Velika večina delavstva nima niti osebne pravice do dostojanstva in varnosti pri delu. Predvsem se to dogaja pri gradnji športnega parka v Stožicah, kjer gradbeni delavci delajo v nemogočih razmerah in za svoje delo dobijo – ali pa niti ne – manj kot 200 evrov, in to zato, da Jankoviču zgradijo spomenik,« je dejala poslanka. Ob tem je opozorila, da je tudi komisija, ki jo vodi, obravnavala kršenje pravic delavcev pri gradnji tega projekta. » Pri tem smo na sejo komisije povabili g. Jankoviča, ki na sejo komisije ni prišel, niti se ni opravičil, s čimer je pokazal svoj odnos tako do parlamenta kot inštitucije, kot tudi svoj odnos do ljudi oziroma do posameznikov,« je prepričana Irglova.

Po njenih besedah se je število peticij s področja delovnopravne zakonodaje, ki jih prejme komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, v zadnjem času močno povečalo, kar kaže na veliko stisko ljudi, pri tem pa »vlada pa ne zna zagotoviti dostojnega življenja posameznika,« je zaključila Irglova.