Arbitražni sporazum je razdelil Slovence

Zavedne Slovence bo bolela glava, ko bo prišel računa arbitražnega sporazuma Na redni seji državnega zbora so poslanke in poslanci obravnavali predlog sklepa o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na zakonodajnem referendumu o zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado RS in vlado Republike Hrvaške. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Jože Jerovšek.Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.JOŽEF JEROVŠEK: “Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Danes državni zbor razglaša, da so se volivci na zakonodajnem referendumu z minimalno večino, 51,54% proti 48,46%, odločili za uveljavitev Zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je državni zbor sprejel 19. aprila 2010. Razglašamo rezultat referenduma, ki je usodno razdelil Slovenijo pri zadevi, ki bo dolgoročno odločala o usodi Slovenije, o odločitvi, ki bi jo morala vladajoča politika pripraviti tako, da bi združevala in ne delila, saj bodo na podlagi odločitve arbitražnega sodišča po mnenju ustavnega sodišča nastopile posledice, ki bodo v nasprotju z ustavo.Arbitražno sodišče bo namreč določilo potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju in tako imenovani stik Slovenije z odprtim morjem, ki ne bo določen po načelu pravičnosti. Odločilo bo o stiku z angleškim pojmom “junction”, katerega razlaga in pomen tudi danes deli strokovno in politično javnost. Ozemlje Slovenije je bilo določeno s Temeljno ustavno listino, kot to ugotavlja ustavno sodišče v razsodbi o ustavnosti arbitražnega sporazuma. Arbitražni sporazum predvideva prvenstveno uporabo mednarodnega prava pri določitvi meje na morju, kar bo pomenilo sredinsko črto. Določba o določitvi stika Slovenije z odprtim morjem pa bo prinesla malenkostno korekcijo in določitev variante služnostne poti. Tega se je ustavno sodišče zavedalo, zato predvideva, da bo odločitev arbitražnega sodišča v nasprotju s Temeljno ustavno listino in bo zato potrebna sprememba slovenske ustave.Slovensko ozemlje bo torej amputirano. Verjetno se bodo bistveno poslabšale možnosti Slovenije do izkoriščanja statusa pomorske države, prav tako pa se bodo zmanjšale konkurenčne sposobnosti Luke Koper v odnosu do dveh sosednjih konkurenčnih luk, Reke in Trsta. Ta interes sosednjih držav bo pomembno vplival na pritiske na arbitražne sodnike. Temu tveganju bi se bilo moč izogniti, vendar pa je slovenska vlada v odločilnih trenutkih podlegla nekaterim pritiskom in po drugi strani zaupala nestvarnim obljubam. Spomniti se moramo, da sta bila pred arbitražnim sporazumom na mizi dva predloga rešitev, Rehn 1 in Rehn 2. Ker je bil Rehn 1 slab za Slovenijo, je takratna vlada s pripombami dosegla, da je prišel na mizo predlog Rehn 2, ki ga je Hrvaška arogantno zavrnila in prekinila trostranska pogajanja med Slovenijo, Evropsko unijo in Hrvaško. Sledila je blokada odpiranja pogajalskih poglavij, ker je Hrvaška predložila dokumentacijo, ki je prejudicirala potek meje na morju. Zahteva po umiku prejudicev je bila sicer upravičena, vendar pa bi jo bilo treba izposlovati brez popolne blokade, ki je v mednarodni skupnosti slabo odmevala.Zaradi izredno slabe finančne situacije in reševanja te krize v državi in pritiska dela mednarodne javnosti, ki je podpirala hrvaške zahteve, se je Pahorjeva vlada, brez posveta z opozicijo in dovolj tehtnega razmisleka, odločila da pristane na arbitražo. Po tej odločitvi je hrvaška stran dosegla enostransko izboljšavo osnutka arbitražnega sporazuma, saj je prišlo do spremembe časovne dimenzije, tako da se bo delo arbitražnega sodišča začelo po podpisu pogodbe o pristopu Hrvaške k Evropski uniji. To je celo bistveno slabše od določil v predlogu Ren 2, ki je predvideval odločitev o meji pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, kar bi bil realni pritisk na Hrvaško. Prav tako arbitražni sporazum ne vsebuje pogoja določitve meje po načelu pravičnosti ex aequo et bono, kar daje arbitražnemu sodišču diskrecijsko pravico, da določi mejo, ki ne bo vsebovala teritorialnega stika slovenskih ozemeljskih voda z mednarodnimi vodami. Upanje, da bo Slovenija uresničila vitalni nacionalni interes po teritorialnem stiku z mednarodnimi vodami, je na trhlih nogah, saj je Hrvaška že v tednu po referendumu začela kazati svoj pravi obraz v zvezi s položajem varčevalcev zagrebške podružnice Ljubljanske banke oziroma z uresničevanjem sukcesijskega sporazuma.Ker se je Slovenija v 9. členu Arbitražnega sporazuma zavezala, da ne bo storila nobenih korakov, ki bi ovirali hrvaška pogajanja in približevanja Evropski uniji, je to takoj izkoristil guverner narodne banke Hrvaške, gospod Rohatinski, in arogantno zavrnil možnost vstopa slovenskih bank na hrvaški trg, pred povračilom dolga, ki ga sukcesijski sporazum, ki ga je Hrvaška ratificirala, uvrščal sukcesijo. Čeprav vlada velika simpatija med predsednikom slovenske vlade in hrvaške vlade, gospodom Pahorjem in gospo Kosorjevo, pa izgleda, da hrvaški snubci ne pripravljajo dote za svojo predsednico, bolj izgleda da predsednik Pahor snubi slovensko doto in družinsko srebrnino. Čeprav je vprašanje teh varčevalcev rešeno s sukcesijo, ki jo je hrvaška ratificirala 2004 leta, se predsednika vlad še vedno pogajata in gospa Kosorjeva tu ni več kooperativna. Tudi SOBS, Hrvaška izvaja samo v delu, ki ji ustreza. Torej, nam je lahko jasno na kakšen način bo Hrvaška obkoljevala arbitražne sodnike in njihov support. Jadranja, počitnice na otokih in še kaj bo usodno vplivalo na vitalne interese Slovenije. Torej, razglašamo sporazum oziroma predsednik vlade pa kljub temu danes prostodušno govori o čestitkah, ki jih prejema, ker se zaveda, da bo takrat, ko bo prišel račun za usodno naivnost glava bolela druge, predvsem pa zavedne Slovence.Torej, danes razglašamo sporazum o arbitraži, ki je bil, žal, ratificiran z navadno večino, čeprav bo po črki sporazuma določeno o spremembi teritorija slovenske države.V Slovenski demokratski stranki se zavedamo usodnosti tega koraka in se tudi sprašujemo kakšna bo usoda te države ob takšnih lahkomiselnih pristajanjih na izsiljevanja drugih sosedov in kaj to pomeni za slovensko bodočnost. Predlogu sklepa se sicer ne moremo izogniti, v poslanski skupini ga bomo pač vzeli na znanje. Hvala lepa.”