Prevara vse pokvari. Švedska veleposlanica v Ljubljani Inger Ultvedt: »Strani nas o izjavi skupaj nista obvestili.«Hrvaška v svoji Izjavi k Arbitražnemu sporazumu, ki je del zakona, pravi: »Hrvatska daje ovu izjavu, o čijem su sadržaju 27. listopada 2009 hrvatska i slovenska strana zajedno izvijestile Predsjedništvo Vijeća Europske unije i Sjedinjene Američke Države.«Švedska je s tem potrdila, da vsaj v določenem oziru Izjava RH (Republike Hrvaške) ni resnična. Glede na to je potrebno šteti, da je pri Izjavi RH posredi prevara. Kdo natančno je koga prevaral in v kakšnem obsegu ter oziru, je ta trenutek povsem pravno irelevantno. Arbitražni sporazum zato več ni možno ratificirati, ker bi se s tem dajalo soglasje k mednarodnemu sporazumu, ki je bil podpisan in na hrvaški strani ratificiran na fraudulenten (prevarantski) način. Soglasje na slabo vero nasprotne stranke B je mednarodnopravno neučinkovito, in to ne glede na to, če bi stranka A s tem pridobila določeno korist. V mednarodnem pravu se pogodbe sklepajo v dobri veri (in bona fide), vsako prevarantsko dejanje, ki je mednarodnopravno relevantno, in to, kar pravi Švedska, to je, pa izniči celotno mednarodnopravno razmerje, ker prevara učinkuje na celoto. Se pa tukaj zastavlja zelo pomembno vprašanje, ali obstaja prevara še v kakšnem drugem pogledu, in sicer na slovenski strani. Nemogoče si je zamisliti, da bi bila prevarana le hrvaška javnost. Povsem verjetno je, da pri Arbitražnem sporazumu gre za medsebojni dogovor o prevari, v skladu s katerim je vsaka pogajalska stran v določenem pogledu prevarala svojo in/ali nasprotno javnost. Odgovoru na to vprašanje se je Švedska povsem verjetno iz diplomatskih razlogov in v želji pomagati slovenski strani pri ratifikaciji izognila. Vendar pa je pri tem naredila usoden korak in s priznanjem prevare ipso jure anulirala Arbitražni sporazum. Izjava švedske veleposlanice je zato zelo verjetno res resnična, ni pa v vseh ozirih popolna. Ali je kateri izmed slovenskih mednarodnopravno pooblaščenih predstavnikov izrazil na tih način ali s konkludentnim dejanjem v kritičnem času pogajanj svoje soglasje k temu, da bo RH podpis in ratifikacijo pogojevala z Izjavo RH?! Slovenska stran je povsem možno ravnala dejansko ali fingirano (izmišljeno) pod vtisom napačnega mnenja glede mednarodnopravnih učinkov Izjave RH glede na čas in okoliščine njenega nastanka v mednarodnem pravu. Povedano drugače: slovenska stran je lahko imela dejansko ali fingirano napačno mnenje, da ima Izjava RH, ki je po svoji mednarodnopravni vsebini proti-ponudba, ničnostne učinke pa čeprav je bilo nanjo v določeni skriti pogajalski fazi pred podpisom podano tiho ali konkludentno izraženo soglasje s strani katerega izmed slovenskih mednarodnopravno pooblaščenih predstavnikov. Posebej je potrebno poudariti, da je bila Izjava RH javno znana že dva dni pred podpisom v Stockholmu, in sicer 2. novembra 2009. S tem, ko je švedska veleposlanica povsem presenetljivo priznala delno resnico, navedbe o neresničnosti Izjave RH, ki jih v teh dneh implicite navaja MZZ, ki je motivirano z ratifikacijo Arbitražnega sporazuma, pridobijo visoko stopnjo konkluzivnosti kot mednarodnopravna dejstva. Kaj na to menijo ZDA? In predvsem, ali Švedska lahko potrdi ali zanika sleherno vedenje o obstoju tihega ali neformalnega ali konkludentno izraženega soglasja v katerikoli fazi pogajanj s strani katerega izmed slovenskih mednarodnopravno pooblaščenih predstavnikov glede Izjave RH? Resnica je zunaj, vendar le delno.
Kljub temu, da izjava švedske veleposlanice povsem konkludentno rešuje temeljno vprašanje ničnosti sporazuma, pa odpira številna vprašanja, probleme in dileme:
A. Švedska: Strani nas nista skupaj obvestili.
PROBLEM: Kaj pa posamezno v zadevi Izjave RH?
B. Švedska: Švedska je bila priča le pri podpisu arbitražnega sporazuma v
Stockholmu 4. novembra.
PROBLEM: Če je bila priča pri tem, kakšno vlogo – če ne kot priča –
je imela pri pogajanjih?
C. Švedska: Vemo, da je Hrvaška dejala, da bo podala enostransko izjavo in da so
bili zainteresirani tudi za to, da bi bila Švedska neke vrsta priča tej
izjavi. Mi smo takrat to zavrnili in nikoli nismo bili skupno obveščeni
o kaki izjavi.
PROBLEM: Nesporno je torej, da je bila Izjava RH
mednarodnopravno dejstvo že med samimi pogajanji.
Jasno je torej bilo, da bodo Hrvati pogojevali podpis
Arbitražnega sporazuma z Izjavo.
Pravo vprašanje pa je, kaj je o Izjavi RH Švedski in
Hrvaški povedala Slovenija.
Zakaj o tem Švedska molči?!
Č. Švedska: V procesu dogovarjanja o sporazumu je včasih Hrvaška dala
švedskemu predsedstvu informacije, tako da bi bilo seznanjeno s
stanjem stvari, ločeno je švedskemu predsedstvu dala informacije tudi
Slovenija, švedska vlada pa ni bila nikoli del kake skupne informacije
ali izjave.
PROBLEM: Kakšne informacije je Hrvaška dajala v zvezi s svojo Izjavo?
Kakšne informacije je Slovenija dajala v zvezi z Izjavo RH?
Kakšne informacije je Slovenija dajala v zvezi s svojo Izjavo?
Ali je Švedska posredovala informacije med eno in drugo stranjo? Opombe:1. http://www.rtvslo.si/evropska-unija/slovenija-in-hrvaska-nista-podali-nobene-skupne-izjave/231023
2. »Zakon o potvrđivanju Sporazuma o arbitraži između Vlade Republike Hrvatske i Vlade Republike Slovenije (Međunarodne novine br. 12)«
3. Prim.: Janez Kranjc: Latinski pravni reki (Cankarjeva založba) str. 100.
Prim.: Bin Cheng: General Principles of Law as applied by International Courts and Tribunals. (Cambridge University Press, 1994) str. 158.
