Iskanje

Pridruži se

Arbitražni sporazum – avantura vladne koalicije

Predsednik SDS Janez Janša je ob koalicijski pobudi za posvetovalni referendum glede arbitražnega sporazuma poudaril, da je ključni problem Slovenije v tem času gospodarska kriza, žal pa se to ne opazi, saj vlada v zadnjih tednih in mesecih ni pripravila niti enega učinkovitega ukrepa za obvladovanje krize in njenih posledic. Poudaril je tudi, da je vprašanje, kot ga za posvetovalni referendum predlagajo koalicijske stranke, zavajajoče. “Ne volilni sistem, ne istospolne poroke, ne povečanje sodniških plač niso v tem času ključni slovenski problem. Vlada bi se morala bolj posvetiti temu, kar v tem trenutku pesti večino prebivalstva Slovenije – to je skrb pred izgubo delovnih mest, to je skrb gospodarstva zaradi nelikvidnosti, zaradi zapiranja trgov in upadanja naročil, in to je skrb celotne Slovenije, kaj bo prineslo naslednje leto, ko je Evropska komisija za našo državo napovedala, da bomo v letošnjem letu imeli rekorden padec gospodarske rasti,” je povedal predsednik SDS Janez Janša.

Prvak SDS je dejal, da v zadnjem tednu v slovenski javnosti prevladuje predvsem tema reševanja vprašanja glede meje s Hrvaško, pri čemer se je vlada zaletela z nerazumnimi pogoji za blokado in zaigrala ključen adut za pogajanja Slovenije s Hrvaško, nato pa na vrat na nos, brez sodelovanja z opozicijo ali širšo javnostjo, podpisala arbitražni sporazum, in s tem naredila vtis, da je Slovenija tista, ki se ji mudi ter tako šla v nerazumno tveganje.

Po besedah predsednika SDS je ta zadeva za vladno koalicijo očitno zagatna, vlada pa sedaj tava in išče rešitve za olajšanje te politične situacije. “Vsak dan slišimo kakšno novo idejo. Najprej je bila ideja, da je za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, čeprav govori o vitalnem strateškem interesu – torej določitvi meje – v parlamentu dovolj navadna večina, nakar se vlada odloči, da bo sporazum sama poslala v presojo ustavnemu sodišču, kar običajno stori tisti, ki dvomi v svojo presojo. Nazadnje pa smo doživeli še predlog za posvetovalni referendum, ki pa bi bil smiseln pred podpisom sporazuma,” je dejal predsednik SDS. Obenem je poudaril, da če bi se vlada pred podpisom sporazuma na posvetovalnem referendumu posvetovala z ljudstvom, bi to seveda sprožilo strokovno debato, v katero bi se vključila tudi opozicija in bi bil problem rešen. Vendar pa je vlada že dala pozitivno soglasje, s čimer smo na določeni točki že prevzeli določeno tveganje napram mednarodni skupnosti, sledi pa postopek ratifikacije, pri čemer je po slovenskem pravnem redu možen naknadni zakonodajni referendum.  “Vladna koalicija se je odločila za posvetovalni referendum, ki niti vlade niti državnega zbora k ničemur niti pravno niti formalno ne zavezuje. Vsak referendum, tudi posvetovalni, pa vendarle pomeni močno politično zavezo. S tega vidika bi lahko rekli, da gre za končno odločitev, za katero se pričakuje, da jo bo vlada spoštovala in vladna koalicija je danes tudi dala takšno obljubo,” je povedal predsednik SDS.

Po njegovih besedah pa je vladna koalicija kot vprašanje z obrazložitvijo za posvetovalni referendum vložila besedilo, ki zavaja. “Vladna koalicija namreč želi ljudstvo vprašati, ali se strinja z ratifikacijo sporazuma o reševanju mejnega vprašanja Slovenije s Hrvaško, ki med drugim prinaša… Besedna zveza “med drugim” je problematična. Če bo vprašanje oblikovano tako, kot je sedaj vloženo, volivci ne bodo vprašani o vsebini celotnega sporazuma,” je povedal predsednik SDS in pojasnil, da pri tako oblikovanem vprašanju manjkata dve ključni točki in sicer, da se predlaga arbitraži, da se meja med državama določi samo po mednarodnem pravu in da pri tako oblikovanem vprašanju manjka časovnica, ki je tu izjemno pomemben element, kajti v besedilu ne piše, da arbitraža nima roka in tudi ne piše, da se bo začela šele takrat, ko bo Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z Evropsko unijo.

Po besedah predsednika SDS vladna koalicija tako tvega neverodostojno odločanje. “Korekten posvetovalni referendum bi moral biti po vsebini popolnoma enak kot naknadni zakonodajni referendum z vprašanjem: ali ste zato, da se ratificira zakon o arbitražnem sporazumu? Pri tem bi moral biti pod referendumsko vprašanje naveden celoten sporazum,” meni predsednik SDS. Ker pa referendum ne bo verodostojen, vlada tudi ob pozitivnem rezultatu zanjo, tvega  nadaljevanje  referendumske zgodbe. “Zato upam, da bo vladna koalicija v državnozborski proceduri referendumsko vprašanje dopolnila tako, da bo le-to korektno, da bo v njem celotna vsebina sporazuma, ne pa samo tiste točke, ki bi jih vlada lahko kasneje uporabila kot propagandno gradivo,” je še dejal Janša.”Naše stališče je, da bi moral posvetovalni referendum jasno povedati, da vsebina arbitražnega sporazuma ni sprejemljiva, da Sloveniji prinaša dolgoročno škodo, če bo potrjen, prinaša pa tudi dodatno škodo, ki bi se je morali v Sloveniji zavestno izogibati, pri čemer smo imeli doslej kar srečo,” je  poudaril prvak SDS in dodal, da so nekatera vprašanja in odgovori nanje, med njimi tudi slovensko-hrvaška meja oziroma državna suverenost, nacionalnega pomena, pri čemer preglasovanje ne bi smelo priti v poštev. Vladajoča koalicija pa je po besedah predsednika SDS to načelo, ki je veljalo ves čas tranzicije, že prekršila pri vojnih zakonih.

Predsednik SDS je še dejal, da tudi ob ratifikaciji sporazuma, presoja mednarodne arbitraže za Slovenijo ne bo ugodna. “Izgubili bomo status pomorske države, torej na točki, kjer je nacionalni interes popolnoma nesporen in pridelali dodatno točko trajne delitve ter razprav o odgovornosti za takšno stanje,” je dejal Janša in dodal, da je s tega vidika avantura vladne koalicije, ki se je sama, brez posvetovanja z opozicijo in širšo strokovno javnostjo, kar je bila prej neka stalna praksa, podala v podpis sporazuma,  predvsem zelo nesrečna poteza. “Dobro bi torej bilo, da se zavemo osnovnih problemov, ki jih Slovenija ima zaradi gospodarske krize in da se, ko gre za reševanje mejnega vprašanja s Hrvaško, vrnemo k resnim pogajanjem,” je še poudaril prvak SDS.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.