Anja Kopač Mrak poglablja revščino, predlaga zgrešene projekte in nosi odgovornost v primeru koroških dečkov

Poslanci in poslanke danes na pobudo poslanske skupine SDS obravnavajo interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak. Stališče poslanske skupine je podala poslanka Jelka Godec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

JELKA GODEC: Spoštovani, V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo interpelacijo seveda podprli. Interpelacija proti ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anji Kopač Mrak temelji na petih točkah in je podana zaradi naslednjih razlogov.

Odgovornosti pri nesorazmernem posegu v človekove pravice, varovane z Ustavo Republike Slovenije, ki so: varovanje otrok in družine ter ustvarjanja za varstvo potrebnih razmer po 3. odstavku 53. člena Ustave Republike Slovenije, posebno varstvo in skrb za otroke po 56. členu Ustave Republike Slovenije, pravica do osebnega dostojanstva otrok in njihovih starih staršev po 34. členu Ustave Republike Slovenije, pravica do zasebnega življenja otrok in starih staršev po 35. členu Ustave Republike Slovenije ter opustitev dolžnega ravnanja v okviru političnih in uradnih pooblastil za zagotavljanje teh človekovih pravic pri arbitrarnem odvzemu otrok v oskrbi starih staršev s strani Centra za socialno delo Velenje.

Odgovornosti in opustitve dolžnega ravnanja kot pristojna ministrica, ki je dolžna zagotavljati, da državni organi in nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbijo za otrokovo korist in celovitost družinske skupnosti v primeru  arbitrarnega odvzema otrok v oskrbi starih staršev.

Odgovornosti in vpletenosti pri politizaciji dela centrov za socialno delo na primeru CSD Slovenj Gradec in odgovornosti za posledice prikritja napak CSD Slovenj Gradec, ki je bil pristojen za odločanje o vlogi za rejništvo starih staršev, pri katerih sta vnuka živela.

Odgovornosti pri pripravi zakonodaje na podlagi političnih prioritet, ki so bile v škodo varovanja pravic otrok.

Dejanj in stališč ministrice, pristojne za družino z izvrševanjem politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v institucije socialne države.

V ponedeljek sem predsednika Vlade RS, dr. Mira Cerarja vprašala, katere in kakšni meri morajo biti kršitve človekovih pravic, da bo kot predsednik vlade zahteval odstop ministrice Anje Kopač Mrak. Odgovor je bil zelo zanimiv. Dr. Cerar ugotavlja, da je ministrica objektivno odgovorna, vendar objektivna odgovornost ne dosega tiste intenzitete, ki bi utemeljevala kakršno koli ukrepanje v smislu, da bi predsednik vlade zahteval njeno razrešitev. Za predsednika vlade torej poseganje v človekove pravice, varovanih z ustavo niso dovolj velik razlog za razrešitev ministrice Anje Kopač Mrak. Je pa za predsednika vlade dovolj velik razlog za razrešitev ministrice, ki ne izvrši sklepov vlade, ker ve, da bi to pomenilo kršitev zakonskih predpisov. Dr. Cerar je v ponedeljek tudi povedal, da je bilo v preteklih letih na področju sociale, socialnega varstva, centrov za socialno delo ogromno problemov. Da je bilo v preteklih letih izjemno veliko nezadostnih, ne dovolj dobrih praks, tudi slabih praks, sistemskih neusklajenostih in šele od leta 2012 prihaja do nekega ključnega preobrata tukaj, da se to delo ureja bolj kvalitetno. Tudi iz tega stališča bi bilo dobro pregledati delo sedanje ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Sedanja ministrica Kopač Mrakova je na ministrstvu že od leta 2008. V obdobju 2008-2012 je bila državna sekretarka. Kasneje pa ministrica v vladi Alenke Bratušek. In leta 2010 v času Pahorjeve vlade, je bil v državnem zboru sprejet t. i. Svetlikov zakon, zakon o socialnih varstvenih prejemkih. S tem zakonom: so se ukinile državne pokojnine, do katerih so bili opravičeni starejši od 65 let in niso imeli nobenega drugega prihodka, varstveni dodatek se je prenesel v nov sistem socialnih pomoči, uvedlo se je prepoved odtujitve nepremičnine. Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v kateri živi je upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa …) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije. Ministrica je dvakrat zavrnila predlog SDS, da bi se ta prepoved odpravila.

Socialna pomoč tako s Svetlikovim zakonom postane kredit zastavljen z nepremičnino. In takrat državna sekretarka Kopač Mrakova novi zakon takole opiše: »Namen tega zakona je zmanjševanje tveganja revščine in socialne izključnosti in pa spodbujanje delovne aktivnosti oziroma ohranjanje motivacije za delo. S prenosom državne pokojnine, z ukinitvijo državne pokojnine in s prenosom varstvenega dodatka v sistem socialnih pomoči, vzpostavljamo transparentnejši in predvsem socialno pravičnejši sistem.« Več kot jasno je, da so lastniki nepremičnin, za katere so nekateri delali večino svojega življenja, najemali kredite, se zadolžili, se marsičemu odrekli, so se na koncu odrekli tudi varstvenemu dodatku oz. socialni pomoči. Tako se je ob uveljavitvi zakona v letu dni od decembra 2011 do decembra 2012 število prosilcev za varstveni dodatek zmanjšalo za 78 %. Septembra 2012 je bilo prejemnikov 13450, septembra 2015 pa 9800.

Raziskave danes kažejo, da se število prejemnikov denarne socialne pomoči od leta 2012 zvišuje. Predvsem se izrazito povečuje v letih 2014 in 2015. V letu 2013 je povprečno mesečno denarno socialno pomoč dobivalo 68. 000 opravičencev, v letu 2014 74. 500 in v letu 2015 80. 600 oseb. Socialna slika dolgotrajno brezposelnih oseb, oseb z nizkimi prihodki, nizkimi pokojninami se iz leta v leto zaostruje. Naj omenim, da se je povečalo tudi število družin, ki prejemajo denarno socialno pomoč in sicer od leta 2012 do 2015 za 29 %.

Nekateri imajo sedaj svojo nepremičnino, vendar ne sredstev za plačevanje osnovnih življenjskih potreb in sledile so in še bodo deložacije. In od leta 2013 naprej se Anja Kopač Mrak, tedaj že ministrica, ukvarja s strategijo o razširitvi kapacitet za brezdomce in z povečanjem namestitvenih kapacitet za deložirane osebe, družine. Kot ministrica ima Kopač Mrakova vse možnosti, da takšen ne socialni zakon odpravi. Žal ne.

Cel kup zgrešenih projektov ministrice Kopač Mrakove v tem mandatu

Za začetek svojega ministrovanja si je zadala tudi nalogo odprava dela na črno. Naj povem, da kot izhod iz socialne stiske posamezniki, ki so sposobni za delo in so dolgotrajno brezposelni ali z nizkimi prihodki, navajajo predvsem delo na črno. Le tega pa se je ministrica Kopač Mrakova lotila z zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Za izvajanje osebnega dopolnilnega dela je vpeljala vrednotnice, ki se kupijo pred samim izvajanjem dela za 9 evrov mesečno in so se začele uporabljati s 1. januarjem 2015. V letu 2015 so vrednotnice je v blagajno ZPIZ in ZZZS prinesle skupno 158.490 evrov prihodkov.  Če odmislimo fiksne stroške, ki so bili potrebni za vzpostavitev sistema vrednotnic, je bil strošek  delovanja sistema vrednotnic okoli 349.000 evrov na leto, prihodek pa zgolj 158.490 evrov. Že hiter pregled torej pokaže, da sistem vrednotnic predstavlja bistveno večji letni strošek, kot pa je iz tega naslova prihodkov. Še eden od zgrešenih projektov Kopač Mrakove.

Naslednji večji fiasko za zmanjševanje revščine in pomoč socialno ogroženim družinam je bil razpis za štipendije za deficitarne poklice. Razpis je bil objavljen pred letom dni in je deloval po sistemu: Štipendijo dobi kdor prej pride prej melje. Starši in dijaki so bili pred stavbo Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije na dan oddaje prošenj že ob 4. uri zjutraj. Ob tem, da se je zrušil tudi elektronski sistem prijav. V prvih dveh urah od objave razpisa je bilo okoli 30 000 ogledov. Ko se je fiasko razkril v medijih in je prišlo do pritiskov javnosti ter ko je na neenako obravnavo opozorila tudi varuhinja človekovih pravic, je ministrica le razveljavila razpis.

Podoben polom je doživel tudi razpis za javna dela v novembru 2014, ko je ZRSZZ uvedel le elektronsko prijavo na javno povabilo za javna dela v 2015.  Na koncu celotne kalvarije so se delodajalci prijavili pisno. Za nevšečnosti in nepravilnosti pri tem javnem razpisu ni odgovarjal nihče.

V začetku leta 2015 pa je ministrica Kopač Mrakova z veliko podporo predsednika vlade najavila nov projekt Odpis dolgov. Če vemo, da je Svetlikov zakon pahnil več tisoč ljudi v še večjo revščino, je bil ta projekt pravi posmeh vsem socialno ogroženim.

Ministrica Kopač Mrakova je s pogoji, ki so bili diskriminatorni, zelo omejila upravičence: upravičenci morajo biti prejemniki socialne pomoči, kar pomeni, da so morali pristati na prepoved odtujitve nepremičnine torej morali so zastaviti hipoteko s svojo nepremičnino.; upravičenci so le tisti, ki so bili prejemniki denarne socialne pomoči prvih šest mesecev leta 2015; odpis največ 50 evrov dolga; dolg mora biti star leto dni (To vsekakor niso bile položnice za elektriko, vodo, najemnino. To ljudje najprej plačajo, drugače sledijo odklopi, deložacije … In socialno ogroženi so to poravnali tudi in predvsem s pomočjo humanitarnih organizacij); k sporazumu lahko pristopijo občine, ki želijo. Pomeni teritorialno neenakost. Pristopilo je le 120 občin.

Ministrica je ob prvi najavi, po njenem zelo uspešnega projekta najavila, da pričakuje nekje 100. 000 prijav k odpisu dolgov. Kmalu je sledilo razočaranje ali pa tudi ne, in številka se je spustila za polovico. Danes se govori o nekje 10 % iz oktobra 2015 popravljene številke. Torej malo več kot 500 prijav. Zelo dobro populistično izpeljan začetek, kateremu je sledil grenak konec.

Poseben pristop pa ima ministrstvo za delo do družinske politike. Že  dvakrat je ministrica poskušala spremeniti družinsko politiko z zakoni: družinski zakonik iz leta 2012 in spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Obakrat je bila z veliko večino zavrnjena na referendumih. Vmes se je pojavil še zakon o starševskem varstvu, ki je pospremljen s floskulami o enakopravnosti mater in očetov …Realnost pa tako pokaže drugače. Vse to je za predsednika vlade dobro in uspešno delo ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak.

In kot da propadli in diskriminatorni projekti, spreminjanje zakonodaje na področju sociale in trga dela, ki ustvarjajo nove in nove socialne probleme stiske in poglabljajo stopnjo revščine, Poskus spreminjanja družinske zakonodaje za vsako ceno, večkrat, znova in znova, čeprav je volja ljudstva bila že dvakrat izražena na referendumu, ne bi bilo dovolj, ministrica zaščiti nezakonit odvzem otrok starim staršem. V času njenega ministrovanja po padcu družinskega zakonika  ni bil sprejet niti en zakon, ki bi družinsko politiko z vidika varovanja družine in otrok urejal drugače kot zakon iz leta 1976. Ministrica ni predlagala niti eno spremembo zakonov, ali nov zakon, ki bi varoval družino. Prioriteta so ji bile vedno ideološke teme reševanja položaja istospolnih.

Pri odvzemu vnukov starim staršem je bilo poseženo v človekovo pravico do družinskega življenja

V primeru koroških dečkov odgovornost ministrice ni samo objektivna, temveč subjektivna, saj bi lahko preko navodil socialne inšpekcije ovrgla ali ugotovila utemeljenost vseh navedenih kršitev v postopku s katerimi jo je seznanil odvetnik ali pa so se pojavljala v javnosti. S svojimi pristojnostmi je ministrica s politične funkcije pokrila odvzem vnukov starim staršem, čeprav je bila preko babice in odvetnika pred tiskovno konferenco seznanjena s primerom in kršitvami. Sicer pa glede javno znanih kršitev tudi do danes ni ukrenila ničesar, da bi se kršitve sanirale.

Pristala je na to, da se skupnost vnukov in starih staršev ne obravnava kot družinska skupnost (ESČP in 53. člen ustave) in da stara starša pri katerih sta otroka živela nista bila obravnavana kot stranki v postopku Po 8. členu Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah za družino kot posebej varovano življenjsko skupnost šteje tudi skupnost starih staršev in vnukov. Pristojne službe CSD Velenje, CSD Slovenj Gradec so v svojih postopkih in odločitvah grobo posegle v družinsko skupnost. Vnuka so odtujili od starih staršev, ki še do danes nimajo medsebojnega stika. Babica je podala vlogo za rejništvo na CSD Slovenj Gradec, ki je vlogo zavrnilo brez tehtnih argumentov. CSD Slovenj Gradec vloge ni posredoval na ministrstvo, ki mora odločati o vlogi. V konkretnem primeru, torej, ministrstvo ni odločalo in postopek dodelitve rejništva starim staršem ni bil končan. Ministrica Kopač Mrakova je za to dejstvo morala vedeti že 6. aprila, ko je na tiskovni konferenci skupaj z inšpektorjem za socialno delo branila tako CSD Velenje kot CSD Slovenj Gradec.

Ministrica je takrat dejala, da stari starši tudi po rejništvu otrok ostajajo stari starši. »Kaj je dobro za otroka, mora odločati stroka: ne ulica ne mediji ne socialna omrežja.« Se strinjamo. Vendar ne stroka, ki v en glas trdi, da v postopku ni bilo nepravilnosti, stroka – socialna inšpekcija, ki se ne potrudi, da bi zaslišala tudi stara starša, stroka, ki trdi, da dokumenti dokazujejo, da so pristojne službe delale skupaj s starimi starši, pri tem pa se zaveda, da papir prenese vse.

Ali so pristojne službe in ministrica Kopač Mrakova mislili, da bodo dokumenti zakrili vse nepravilnosti, kršenje otrokovih pravic, grob poseg v družinsko skupnost? Da bodo dokumenti zakrili glas bližnjih, sosedov in znancev starih staršev, ki so podprli oba v prizadevanju zato, da dobita vnuke v rejništvo? Direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik se je celo čutila užaljeno, češ, saj smo delali vse skladno s stroko. Ali je bilo vse skladno s stroko tudi to, da se je Gabi Čačinovič Vogrinčič, psihologinja in socialna delavka, nezakonito seznanila z vsemi podatki in je lahko na isti novinarski konferenci zatrjevala, da se dela v dobro otrok. Sedaj pa prihajajo na dan podatki, da je sklenila pogodbo za izvajanje supervizije pet dni po novinarski konferenci. Delo je opravljala že pred tem, torej brez pogodbe. Le to so sestavili kasneje. Če niti tega niso uredili ali ni potem možno tudi to, da so prirejali dokumente v zvezi z odvzemom otrok? Nič novega, bi rekli za CSD Velenje. Zoper direktorico CSD Velenje je bila v preteklosti vložena kazenska ovadba, ker je leta 2009 odklonila pomoč socialno ogroženi osebi ter pri tem ponaredila listino v zvezi s tem in jo podtaknila kot dokaz.

Je pa Čačinovič Vogrinčič dejala tudi to, da je potrebno prevzeti odgovornost. Kdo je v tem primeru sprejel odgovornost? Nihče! Razen direktorja CSD Slovenj Gradec, ki je odstopil, ker je v nasprotju z zakonom zadržal vlogo stare mame za rejništvo in je ni poslal v odločanje na ministrstvo. To je ugotovila tudi upravna inšpekcija, ki ni pod pristojnostjo Kopač Mrakove in nanjo ne more vplivati, ampak je pod pristojnostjo ministra Koprivnikarja. Zaradi tega je moral tudi odstopiti. Pri tem se pojavi vprašanje, zakaj ministrica ni zahtevala odstop vseh ostalih direktorjev CSD-jev, ki so počeli isto.

CSD Velenje je tri- in petletnega dečka, ki sta bila po umoru svoje matere od decembra lani nastanjena pri starih starših na Koroškem, konec marca proti volji starih staršev odpeljal in namestil v rejništvo. Konkretni odvzem vnukov je bil protipraven, neskladen s 53. členom ustave in 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ustava RS v svojem 53. Členu določa, da mora država varovati družino ter otroke in mora za to varstvo zagotavljati potrebne razmere. Pri vsem tem se ministrica sklicuje na stroko. Pa poglejmo  kaj je glede na obrazložitev upravnega sodišča naredila stroka v danem primeru in kaj je ministrica politično zagovarjala in zagovarja še vse do danes: Pri odvzemu vnukov starim staršem je bilo poseženo v človekovo pravico do družinskega življenja kot jo določa Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter 53. člen Ustave RS. Pri tem ni pomembno ali gre za starše in otroke ali pa za stare starše in vnuke. Obema skupnostma se priznava status družinske skupnosti, če je glede na okoliščine jasno, da se med vnuki in starimi starši vzpostavi takšno razmerje kot med starši in otroci. Država se v to ne sme vmešavati, v danem primeru pa je vmešavanje države dobilo celo politično kritje ministrice, ki v sklopu svojih pooblastil ni naredila nič, da bi se te kršitve odpravile. Zanimivo je, kako ministrica dosledno zagovarja vse možne oblike družinskih skupnosti, le skupnost starih staršev in vnukov za katere starši ne morejo skrbeti ne obravnava kot družinske skupnosti.  Poleg tega s tem posegom države v položaj otrok in starih staršev slednja nista imela pravice do pravnega sredstva, saj jima ni bil priznan status stranke v postopku.

Da vsem manipulacijam ministrice še ni videti konca, smo lahko včeraj slišali inovativno interpretacijo sodbe Vrhovnega sodišča, ki je bila mimogrede sprejeta že prejšnji teden, vendar se je ministrstvo odločilo, da bo svoj pristranski pogled na sodbo sporočilo javnosti šele včeraj. Očitno z namenom javnomnenjskega efekta pred interpelacijo. Dejstvo je, da je Vrhovno sodišče včeraj odločilo samo o začasni odredbi o vrnitvi vnukom starim staršem, ki je bila že zavrnjena na prvi stopnji, do ugotovljenih kršitev človekovih pravic se pa ni niti opredeljevalo. Še celo več. Takšno odredbo je zavrnilo samo iz procesnih razlogov in sicer zato, ker sodišče lahko v upravnem sporu uredi z začasno odredbo le tisto razmerje, ki je predmet spora med strankami. V danem primeru so po navedbi sodišča to odločitve o dodelitvi v rejništvo, kjer pa je bila starima staršema odvzeta pravica sodelovati kot stranka. Odloča jima ni bila niti vročena. Zato Vrhovno sodišče ni moglo začasno urediti rejniškega razmerja ker se zoper dodelitev v rejništvo stara starša sploh nista mogla pritožiti.

Najmanj kar bi moral storiti odgovorni minister je, da bi v skladu s 23. členom zakona o državni upravi zahteval od pristojne inšpekcije, da se jasno opredeli do kršitev, ki so se pojavile v javnosti, ne pa da nekritično zagovarja ugotovitve, do katerih je socialna inšpekcija prišla, ne da bi sploh opravila razgovor s starima staršema in preverila dejansko stanje. Prav tako bi moral odgovorni minister po uradni dolžnosti preučiti možnost razveljavitve odločitev CSD-jev v okviru razveljavitve po nadzorstveni pritožbi, kar mu dopušča zakon o splošnem upravnem postopku. Namesto izvrševanja teh pristojnosti smo bili priča brezpogojnemu zagovarjanju odločitev centrov za socialno delo. Tako da je ministrica za to prevzela polno odgovornost.

Dr. Verica Trstenjak je svojem intervjuju pred mesecem dni dejala, da z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, tudi politike in vlado: »Osebno sem nad aktualno vlado razočarana, posebej glede spoštovanja moralnih, etičnih in drugih standardov.« Kot mati in pravnica pozorno spremlja rejniški primer koroških dečkov, ki zadnje tedne pretresa Slovenijo: »Zgrožena sem. Oprostite, kako lahko ministrstvo reče, da je odločba zakonita, kršene pa so človekove pravice? To je razlog za odgovornost, za odstop!«

Zaradi naštetih dejstev in zaradi tega, ker menimo, da je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak s svojimi projekti ne rešuje revščine socialno ogroženih, ampak jo le dodatno poglablja in ker menimo, da je v primeru koroških dečkov objektivno in subjektivno odgovorna, bomo v poslanski skupini SDS interpelacijo podprli.