Anja Kopač Mrak je objektivno in subjektivno odgovorna za odvzem koroških dečkov

Poslanci in poslanke danes na pobudo poslanske skupine SDS obravnavajo interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak. Stališče predlagatelja je podala poslanka Suzana Lep Šimenko.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

SUZANA LEP ŠIMENKO: Hvala za besedo predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Spoštovani predsednik vlade. Ministrska ekipa lepo pozdravljeni. 12. aprila smo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak. Zaradi številnih nepravilnosti v primeru odvzema koroških dečkov starim staršem. Pričakovali bi, da bi zaradi številnih nepravilnosti in v umestnem času odkritih dejstev ministrica odstopila sama ali pa bi svoj odstop ponudila vsaj danes.

Dokončna odločitev za interpelacijo smo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke sprejeli pod tiskovni konferenci ministrice dne, 6. 4. 2016. Na tiskovni konferenci je ministrica prekoračila pooblastila in njenega delovanja s tem, da se je z razlago konkretnega primera tam sploh pojavila. Več kot očitno je s svojo pojavo želela neposredno vplivati na javno mnenje, kot tudi prikriti nepravilnosti, ki so se na izpostavljenem primeru odvzema koroških dečkov zgodila. S svojo navzočnostjo je poskušala prepričati širšo javnost, da odločitev socialne inšpekcije je pravilna in da takšno odločitev osebno podpira. Verjamemo, da se je nepravilnosti zavedala že tedaj, saj je z njimi bila že pred tiskovno konferenco seznanjena s strani odvetnika starih staršev. S svojim nastopom je zgolj želela javnost pomiriti ter nepravilnosti pomesti pod preprogo.

Razlogi, navedeni v vloženi interpelaciji več kot dva meseca nazaj, glede na dogodke, ki so se odvijali po vložitvi in do danes, našo pravilno odločitev podkrepljujejo z številnimi dejstvi in argumenti, ki kažejo, da je pri odvzemu dveh koroški dečkov starih staršev šlo za številne nepravilnosti, ki se dogajajo pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V primeru, da politika pokrije takšne odločitve, kot je to storila ministrica, je interpelacija edino sredstvo, ki ga ima opozicija na voljo, da na politično zagovarjanje strokovnih napak tudi opozori. Ne gre za zlorabo primera koroških dečkov, kot so nam v odzivu na interpelacijo očitali predstavniki iz koalicijskih vrst, gre za opozarjanje na zlorabo politične funkcije v primeru kritja strokovnih napak.

Interpelacijo zoper ministrico smo vložili, zaradi odgovornosti pri nesorazmernem posegu v človekov pravice varovane z Ustavo Republike Slovenije. Te so varovanje otrok in družine ter ustvarjanja za varstvo potrebnih razmer po tretjem odstavku 53. člena ustave, posebno varstvo in skrb za otroke po 56. členu ustave, pravico do osebnega dostojanstva otrok in njihovih starih staršev po 34. členu ustave, pravico do zasebnega življenja otrok in starih staršev po 35. členu ustave ter zaradi opustitve dolžnega ravnanja v okviru političnih in uradnih pooblastil za zagotavljanje teh človekovih pravic pri odvzemu otrok starim staršem s strani Centra za socialno delo Velenje. Zaradi odgovornosti in opustitve dolžnega ravnanja kot pristojna ministrica je namreč dolžna zagotavljati, da državni organi in nosilci javnih funkcij pooblastil v vseh postopkih v zvezi z otrokom skrbijo za otrokovo korist. Zaradi odgovornosti in vpletenosti pri politizaciji dela centra za socialno delo na primeru centra za socialno delo Slovenj Gradec in odgovornosti za posledice prikritja napak ta isto imenovanega centra, ki je bil pristojen za odločanje o vlogi za rejništvo starih staršev. Zaradi odgovornosti pri nepripravni zakonodaje, ki bi varovale pravice otrok. Zaradi dejanj in stališč ministrice, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v institucije socialne države.

Še danes ne vemo, zakaj stara starša nista primerna skrbnika za svoja vnuka

Poglejmo, kako so potekali postopki, vezani na primer koroških dečkov, pri tem pa ni odveč izpostaviti, da stara starša še danes nimata stikov z vnuki kljub zagotovilo pristojnih, da je to potrebno urediti. Stara starša sta skrbela za svoja vnuka po tem, ko je partner njune hčere umoril njuno hči, mamo dveh dečkov. Otroka sta bila v njuni oskrbi 3 mesece. Vse do takrat, ko je Center za socialno delo Velenje vnuka odvzel in jo dodelil v rejništvo neznani družini. Odvzem je bil skrajno neprimeren in sicer na način, da sta bila otroka odpeljana iz vrtca brez vednosti starih staršev. Takšen način bi lahko uporabili zgolj v primeru, da bi bilo zdravje ali življenje otrok ogroženo.

Šlo je za očiten nesorazmeren poseg pri izvrševanju odločitve Centra za socialno delo Velenje, s katerim se je poseglo v odnose med vnukoma in starima staršema na način, da je bil ta boleč tako za otroka kot za stare starše. Čeprav sta stara starša za otroka skrbela 3 mesece, jima Center za socialno delo Velenje ni dodelil skrbništva, skrbništvo je bilo dodeljeno tako imenovani nevtralni osebi s strani Centra za socialno delo Velenje, kar je skrajno nenavadno, saj po 182. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se praviloma za skrbnika imenuje sorodnik, razen, če to ni v nasprotju s koristmi varovanca. Glede na to, da ste bila otroka pri starih starših kar 3 mesece, v tem primeru zagotovo to ni bilo v nasprotju s koristmi teh dveh otrok. Stara mama je na krajevno pristojni center za socialno delo Slovenj Gradec vložila vlogo za dodelitev rejništva. Ker gre za upravni postopek, bi moralo o vlogi odločati ministrstvo z odločbo. V konkretnem primeru Center za socialno delo Slovenj Gradec vloge ni posredoval na ministrstvo in ministrstvo o tem ni odločalo v zakonitem roku, to je v 60-ih dneh.

Postopek dodelitve rejništva starim staršem še ni bil zakonito končan, ko je Center za socialno delo Velenje že odločil in otroka dodeli drugim rejnikom, kar pomeni, da je bil tudi postopek določitve drugih rejnikov izveden izredno prehitro, samovoljno in tudi nezakonito ter ne ozirajoč se na to ali bo stara mama upravičena do rejništva ali ne. Za to okoliščino je ministrica vedela, saj je bila izpostavljena v medijih, nanjo je opozorila tako stara mama kot tudi njen odvetnik. Takšno nepravilnost bi morala ugotoviti tudi socialna inšpekcija, ki je naredila izredni pregled na pobudo ministrice. A ta nepravilnosti ni ugotovila. Odločba s strani ministrstva je bila izdana komaj 11. aprila 2016, torej čez zakonsko določen rok, ki je bil 27. marec 2016 ter za tem, ko sta bila otroka že dodeljena neznani rejniški družini.

Kateri so razlogi, da so se predstavniki Centra za socialno delo Velenje odločili, da bi bila nastanitev v neznano rejniško družino za otroka največja možna korist, nam predstavniki ministrstva do danes niso znali pojasniti, niti na dvakrat za javnost zaprti seji komisije za peticije. Center za socialno delo Velenje je odločil, da ni v otrokovi koristi, da bi za vnuka skrbela stara starša, temveč je v večjo korist otrok, da zanjo skrbi neznana rejništva družina. V oceni primernosti za rejništvo je Center za socialno delo Slovenj Gradec navedel pozitivne razloge glede odnosa med starimi starši in vnuki, na koncu pa zaključil le z enim stavkom, da nista najbolj primerna. Center za socialno delo Slovenj Gradec je bil tudi edini pristojni center za socialno delo, ki lahko podaja razloge glede rejništva starih staršev, a razlogov o neprimernosti rejništva ni ugotovil. Razlogi, zakaj stara starša nista primerna rejnika, so še danes neznani.

Pri celotnem postopku se je popolnoma zanemaril 8. člen konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, po katerem se za družino kot posebej varovano življenjsko skupnost šteje tudi skupnost starih staršev in vnukov, v kolikor je zaradi določenih razlogov med njimi prisoten odnos starši-otroci. To je konec meseca maja ugotovilo tudi Upravno sodišče, ki je prisodilo, da je bil odvzem koroških dečkov v nasprotju z 8. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki govori o pravici do družinskega in zasebnega življenja in tudi v nasprotju s 53. členom ustave, ki govori o pravici do družine. Odločilo je, da razmerje med starimi starši in vnuki varovano kot družinsko življenje, kar izhaja tudi iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Stališče, ki ga je ministrica ves čas politično zagovarjala, izhaja iz napačne ugotovitve, da se starim staršem in vnukom ne prizna statusa družinske skupnosti, ki ga priznava Evropska konvencija o človekovih pravicah ter praksa evropskega sodišča ravno v takšnih primerih. Poseg v družinsko skupnost s strani države bi se lahko izvedel zgolj zaradi ogroženosti otrok, ta pogoj v tem primeru ni bil izpolnjen.

Do danes tudi ni znano, zakaj Center za socialno delo Velenje ni nemudoma začel postopka za odvzem roditeljske pravice očetu otrok, morilcu njune mame, ki roditeljske pravice ne more izvrševati, saj je v priporu. Center za socialno delo Velenje je celo obravnaval očeta kot stranko v postopku, ko se je odločalo o dodelitvi otrok v rejniško družino, s čimer se je oče strinjal. Center za socialno delo Velenje je bil dolžan storiti vse potrebno za varstvo pravic in koristi otrok ter na podlagi 64. člena zakona o nepravdnem postopku takoj predlagati postopek za odvzem roditeljske pravice očetu, namesto da ga je obravnaval kot stranko v postopku.

Ministrica je izredni nadzor socialne inšpekcije najverjetneje zahtevala zaradi pritiskov javnosti, ugotovitve nadzora pa so bile predstavljene na že omenjeni tiskovni konferenci 6. aprila 2016. Ugotovitev je bila, da so odločitve zakonite in da nepravilnosti pri delovanju Centra za socialno delo Velenje ni bilo. Na tiskovni konferenci je bil med drugim naveden tudi razlog odvzema otrok starim staršem, in sicer, da stara starša nista več sodelovala s Centrom za socialno delo Velenje, pri čemer ni bilo konkretno pojasnjeno, kaj točno naj bi to nesodelovanje sploh pomenilo. Odločitev za odvzem vnukov je bila po mnenju sodelujočih na tiskovni konferenci strokovna in v največjo korist otrok. Odvzem otrok naj bi odločala stroka in strokovne odločitve ne morejo biti napačne ali predmet dvoma. S takšno razlago se ne moremo strinjati, še posebej če se izkaže, da je politika tista, ki upravičuje tako imenovane strokovne odločitve in dejanskih argumentov. Ministrica je na tiskovni konferenci tudi dejala, da sicer razume čustven odziv javnosti, a da ta včasih sodi prelahkotno in s premalo podatki. Glede na sodbo Upravnega sodišča lahko rečemo, da takrat tudi ministrica sodila prelahkotno, ne bi pa smela s premalo podatki.

Odločitev socialne inšpekcije in Centra za socialno delo Velenje ja zagovarjala, in to kljub dejstvu, da je že takrat vedela, da socialna inšpekcija ni zaslišala starih staršev in tako preverila, ali stanje, ki ga navajajo v Centru za socialno delo Velenje, tudi dejansko drži. Socialna inšpekcija na takšen način ni mogla ugotavljati dejanskega stanja ter posledično strokovnosti in zakonitosti dela centra, saj se ni mogla prepričati o resničnosti dokumentacije, ki jo je predložil center. 8. aprila 2016 je izsledke svojega nadzora nad Centrom za socialno delo Velenje na tiskovni konferenci predstavila tudi varuhinja, skupaj s svojim namestnikom. Tudi ona ni ugotovila nepravilnosti, je bil pa tudi ta nadzor opravljen zgolj na podlagi poročila Centra za socialno delo Velenje. Razgovora s starimi starši tudi varuhinja ni opravila in tako tudi ona ni mogla oceniti dejanskega stanja. Četudi varuhinja ni ugotovila nepravilnosti, je pa vseeno izpostavila nekaj pomanjkljivosti.

Prva je ta, da o pravici do rejništva starih staršev ni bilo zakonito odločeno in da bi bilo zato treba odločiti z odločbo. Druga je ta, da bi očetu morali odvzeti roditeljsko pravico ali pa bi moral Center za socialno delo Velenje vsaj začeti postopek za odvzem roditeljske pravice. Prav tako po mnenju varuhinje otrok ne bi smeli odpeljati v rejniško družino neposredno iz vrtca, saj bi center svojo odločitev lahko izvršil na za otroka primernejši način.

Vrhovno sodišče je potrdilo odločitev upravnega sodišča – kršene so bile človekove pravice

Upravno sodišče je ugotovilo, da je bil odvzem otrok starim staršem nezakonit. Vloga za rejništvo je bila s strani stare mame vložena 13. januarja 2016, upravni postopek je uveden 27. januarja 2016, ko je bila vloga po dopolnitvi popolna. Ker gre za upravni postopek, v katerem je pristojni organ za odločanje ministrstvo, bi moral Center za socialno delo Slovenj Gradec vlogo babice odstopiti v reševanje ministrstvu. O vlogi bi moralo biti odločeno najkasneje v roku dveh mesecev. Center za socialno delo Slovenj Gradec pa je vlogo na ministrstvo podal šele 11. aprila 2016 in še to po pozivu ministrstva. Ministrica je sicer še isti dan izdala zavrnilno odločbo babici, a prepozno, skrajni rok za to je bil 27. april 2016. Prav tako so na Centru za socialno delo Slovenj Gradec pozabili, da je treba ob osebni predaji vloge nanjo odtisniti štampiljko, ki dokazuje, kdaj je bila vloga oddana, kar je seveda osnovno dejanje in resnično je težko razumeti, da se je kaj takšnega lahko zgodilo. Še težje pa je razumeti to, da se je to zgodilo kar dvakrat, tudi ob dopolnitvi vloge namreč.

Poleg vsega navedenega je Upravno sodišče na prvi stopnji ugotovilo, da je pri odvzemu otrok prišlo do kršenja človekovih pravic. Sodišče je resda zavzelo stališče, da otroka ostaneta pri rejnikih, vendar le zato, ker je lahko nenehno premeščanje otrok škodljivo. Kršitve po navedbah Upravnega sodišča so bile: zgodil se je poseg v družinsko skupnost starih staršev in vnukov, kot priznava 30. člen Ustave Republike Slovenije in Evropsko sodišče za človekove pravice.

Druga kršitev je bila onemogočanje pravnih sredstev starima staršema pri odvzemu otrok in oddaji v rejništvo, saj odvzem otrok oziroma poseg v družinsko skupnost ni bil sprejet z ustreznim aktom, kjer bi bila stara starša stranki in bi jima bilo omogočeno pravno sredstvo. S tem se je poseglo tudi v pravico do pravnega sredstva starih staršev po 25. členu Ustave Republike Slovenije.

Včeraj smo bili lahko priča tudi dodatnim manipulacijam ministrstva glede odločitve Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je odločalo zgolj o začasni odredbi, ki je bila zavrnjena na I. stopnji, o takojšnji premestitvi otrok nazaj k starim staršem. Ugotovitve o kršitvi človekovih pravic pa so do dokončne odločitve ostale takšne, kot so vpisane v sodbi na I. stopnji.

Direktor CSD SG je zaradi objektivne odgovornosti po ugotovitvah upravne inšpekcije odstopil. Žal veliko prepozno, je pa s tem potrdil, da je prišlo do napak, ki jih je ministrica zagovarjala. Odgovornosti pa ni čutila ministrica, pa čeprav se je pri imenovanju ta istega direktorja osebno angažirala in so takrat predstavniki ministrstva v Svetu CSD povozili mnenje zaposlenih, ki so vztrajali, da Jurij Šumečnik ne izpolnjuje pogojev za vodilnega delavca v sociali, saj ni imel zahtevanih delovnih izkušenj na področju socialnega varstva. Kljub dejstvom, je po ponovnem razpisu in ob zadostni politični večini v svetu zavoda, dobil podporo in postal direktor. Politika je povozila stroko in takšne politične odločitve so imele za posledico nezakonito ravnanje direktorja. Prav zaradi tega bi tudi ministrica morala nositi odgovornost za nepravilnosti na CSD SG, pri čemer ni zanemarljivo dejstvo, da je bil politično nastavljeni direktor vidni član SD, celo vodja koroške regije. Naše navedbe o nepravilnosti postopkov pri odločanju o vlogi za rejništvo na strani CSD SG so se tako v vmesnem času, od vložitve interpelacije do danes, potrdile. V postopku so bile kršene človekove pravice. Postopek je bil nezakonit. Nezakonito odločanje o rejniški pravici pa je nepravilnost, ki je vplivala na odvzem otrok iz oskrbe starih staršev, saj postopek ni bil zakonito zaključen. Pravica do rejništva predstavlja bistveni predpogoj za odločanje o tem, ali se vnuka odpelje v drugo rejniško družino in ne dodeli rejništva starim staršem. Tega Socialna inšpekcija RS ni ugotovila, čeprav gre za očitno kršitev, ministrica pa na to ni odreagirala.

Namestnik varuhinje je vezano na postopek odločanja glede rejništva izpostavil, da je bila šele na njihovo pobudo po opravljenem nadzoru spremenjena dosedanja dolgoletna praksa centrov za socialno delo, ki v takšnih primerih nikoli niso odločali z odločbo. Kar pomeni, da se je izpostavljena nepravilnost dogajala že v preteklosti.

Glede odgovornosti ministrice za nepripravo zakonodaje, s katero bi se zaščitilo pravice otrok je potrebno poudariti, da je družinski zakonik, ki je padel na referendumu 25. marca 2012, bil pripravljen za sprejem že v času vlade 2004/2008. Vseboval je določila, s katerimi bi se z odločanjem pred sodišči zaščitilo pravice otrok in vseh ostalih udeležencev v postopkih dodeljevanja v rejništvo, odvzema roditeljske pravice in pri odločanju pri posvojitvah. Namesto prvotne rešitve je bil takrat s strani ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Svetlika pripravljen zakonik z dodatnimi ideološkimi rešitvami, zaradi česar je družinski zakonik na referendumu marca 2012 padel. Rešitve, ki so se nanašale na odločanje pred sodišči, da bi se zaščitilo pravice otrok s postopki pred sodišči, so bile potrebne za implementacijo 9. člena Konvencije o otrokovih pravicah, ki določa, da imajo v vseh postopkih vse prizadete stranke možnost sodelovati in izraziti svoja mnenja. To pomeni vključno s starimi starši, še posebej v primeru, če so otroci v njihovi oskrbi.

Ne glede na izid referenduma je enoletni rok za moratorij na enake odločitve, ki so bile zavrnjene, potekel 24. aprila 2013. Ministrica dr. Anja Kopač Mrak pa vodi ministrstvo od 20. marca 2013. V vsem tem času na področju družinske zakonodaje ni bila s strani ministrstva, ki ga vodi, predlagana niti ena rešitev, s katero bi se v postopkih rejništva ali posvojitev določila pristojnost sodišč in s tem omogočilo sodelovanje vsem prizadetim strankam v postopkih, ki bi jih vodila sodišča. Podoben predlog je v javno obravnavo podala komaj 31. 5. 2016, torej po več kot 3 letih njenega ministrovanja.

Če pogledamo, kaj pomeni nesprejem ustrezne zakonodaje na primeru koroških dečkov, lahko vidimo, da stara starša nista mogla sodelovati kot stranki v postopku. Prav tako o tem ni moglo odločati sodišče, ki bi presodilo na podlagi vseh okoliščin, stara starša pa bi imela na voljo možnost pravnega sredstva.

Ministrica nosi odgovornost, ker ni pripravila ustrezne zakonodaje, ki bi zavarovala pravice otrok  in implementirala določbe Konvencije o otrokovih pravicah. Nenazadnje je ministrica na TV Slovenija 1, dne 28. 5. 2016, sama povedala, da svoje odgovornosti za delo CSD ne vidi, vidi pa neko svojo odgovornost za družinsko zakonodajo.

Odgovornost ministra je jasno opredeljena v Zakonu o državni upravi in Ustavi RS. V skladu s 114. členom Ustave RS je vsak minister odgovoren za delo svojega ministrstva. Na podlagi 16. člena zakona o državni upravi pa minister vodi in predstavlja ministrstvo ter izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva. V odnosu do organov v sestavi ministrstva (kot je Socialna inšpekcija RS v okviru Inšpektorata za delo RS) pa minister po 23. členu Zakona o državni upravi daje organu usmeritve za delo ter obvezna navodila in naloge, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene ukrepe ter ji o tem poroča. V zvezi s tem lahko minister zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z delom organa v sestavi.

Ministrica Kopač Mrakova nosi objektivno in subjektivno odgovornost v primeru koroških dečkov

Pri odvzemu vnukov je prišlo do številnih nepravilnosti. Sporen je način odvzema otrok starim staršem, saj življenje ali zdravje otrok ni bilo ogroženo, zato je bil odvzem nesorazmeren glede na korist otrok. Morilcu matere otrok, njihovemu očetu, ni bila odvzeta roditeljska pravica. Namesto tega je celo sodeloval kot stranka v postopku. CSD Slovenj Gradec je nezakonito obravnaval vlogo za rejništvo starim staršem, ker jo ni poslal v odločanje pristojnemu ministrstvu. CSD Velenje ni imel stvarno utemeljenih razlogov, da ne bi otroka v rejništvo dodelil starim staršem. Nesodelovanje starih staršev ne more biti utemeljen razlog, odločilna bi morala biti zgolj otrokova korist. Otrokoma ni bil dodeljen skrbnik, ki bi moral biti praviloma sorodnik otrok, razen če bi to bilo v nasprotju s koristmi obeh otrok, kar pa v danem primeru ni bilo. Socialna inšpekcija je nadzor opravila zgolj na osnovi poročila CSD Velenje, brez da bi se pogovorila z nasprotno stranjo, v tem primeru s starimi starši.

Zaradi navedenih nepravilnosti je prišlo do nesorazmernega posega v ustavno varovane človekove pravice vnukov kot tudi starih staršev, poseglo se je v osebno dostojanstvo otrok in njihovih starih staršev kot tudi v pravico do zasebnega življenja otrok in starih staršev.

V skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah je kot družina varovana tudi širša družina, še posebej če gre za vzpostavljene družinske odnose med otroci in drugimi sorodniki – kot npr. starimi starši. To je potrdilo tudi  že Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Manuello in Nevi proti Italiji (št. 107/10), ki je odnosu med vnuki in starim staršem priznalo družinsko razmerje, ki je varovano s konvencijo. V primeru starih staršev je takšen odnos nedvomno obstajal.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak v zvezi s temi nepravilnostmi in posegi v človekove pravice ni samo objektivno odgovorna temveč je odgovorna tudi subjektivno. Socialna inšpekcija RS je organ v sestavi ministrstva, ki je sicer pri svojem delu samostojen, vendar je v skladu z Zakonom o državni upravi dolžan upoštevati navodila ministrice dr. Anje Kopač Mrak, ki ima tudi pravico do vpogleda v celotno dokumentacijo inšpekcijskega nadzora. Izsledke nadzora, ki ni ugotovil nepravilnosti, je podprla, čeprav je bilo že od vsega začetka jasno, da Socialna inšpekcija RS ni ugotavljala dejanskega stanja v konkretnem primeru, saj ni zaslišala starih staršev in s tem omogočila načela kontradiktornosti v postopku ter je izhajala zgolj iz enostransko prikazanih navedb v dokumentih CSD Velenje. Z nepravilnostmi je bila seznanjena s strani odvetnika starih staršev še pred tiskovno konferenco. Namesto, da bi v skladu s svojimi pristojnostmi po 23. členu Zakona o državni upravi od socialne inšpekcije zahtevala dodatno preučitev primera, se vse do danes o teh nepravilnostih socialne inšpekcije ni opredelila.   

V skladu s 274. členom Zakona o upravnem postopku ima ministrica kot pritožbeni organ zoper odločitve centrov za socialno delo pravico odpraviti ali razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, če je bil z odločbo očitno kršen materialni predpis. Kot se je to zgodilo v konkretnem primeru, ko odločba CSD Velenje ni upoštevala, da o pravici starih staršev do rejništva preko CSD Slovenj Gradec še ni bilo dokončno odločeno v skladu z zakonom. Namesto da bi preučila možnosti, ki jih ima po nadzorstveni pravici po Zakonu o splošnem upravnem postopku, je ministrica nekritično sledila ugotovitvam Socialne inšpekcije RS in se postavila na stališče, da nepravilnosti ni bilo.

Z svojimi dejanji in ravnanji nosi ministrica tudi odgovornost za posledično izgubljeno zaupanje v institut socialne države. Ravnanje CSD je bilo v primeru odvzema koroških dečkov nepravilno, šlo je za nesorazmerno poseganje v družinsko skupnost. Podobni primeri so se dogajali že v preteklosti. Državljanke in državljani opozarjajo na številne nepravilnosti, ki se dogajajo na CSD, v domovih za ostarele, zavetiščih za brezdomce itn. Javnost od ministrice pričakuje, da bo nepravilnosti odpravila. S tem, ko ščiti ravnanja svojih podrejenih več kot očitno politično pokriva strokovne in postopkovne napake, ki se dogajajo na škodo državljank in državljanov RS, kar ima za posledico izgubo zaupanja v institucijo socialne države.

Ministrica je morala na razgovor k vsem poslanskim skupinam koalicije, prav tako je bila na pogovoru pri premierju Miru Cerarju. Le ta je ugotovil, da ne more biti krivdno oz. subjektivno odgovorna za nezakonitost oz. nepravilnosti, ki jih je ugotovilo upravno sodišče, saj ni bila neposredno vpletena v postopke. Je pa po njegovem mnenju zaradi nepravilnosti v postopku mogoče najti določene vidike njene objektivne odgovornosti, saj je za zakonito in učinkovito delovanja resorja odgovoren minister. Ali ne bi bilo prav, da bi predsednik najbolj etične in moralne vlade v zgodovini Slovenije, vsaj po odločitvi upravnega sodišča ministrico razrešil, če po ugotovljenih nepravilnosti ministrica že ne odstopi sama? 

Čeprav se je po vložitvi interpelacije poslanski skupini SDS s strani koalicijskih vrst očitalo, da izkoriščamo primer v politične namene, smo se v vmesnem času lahko prepričali ravno o nasprotnem. Če kdo, so stranke koalicije tiste, ki politično kupčkajo in izmerjajo medseboljne moči, ter podporo ministrici pogojujejo z raznimi zahtevami. Več kot očitno za posamezne stranke koalicije niso pomembne številne nepravilnosti, ki so se pri izpostavljenem primeru zgodile, temveč zgolj to, kar se bo s tem dalo tudi s pomočjo vložene interpelacije znotraj koalicije iztržiti.

Ministrica je ob imenovanju prisegla, da bo spoštovala ustavni red, da bo ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. Če politika zagovarja kršitve človekovih pravic, so možna zgolj politična sredstva, kar je v tem primeru interpelacija opozicije, saj koalicija več kot očitno ne zmore samokritike. Ni dovolj navedba ministrice, da bo v primeru pravnomočnih sodb razrešila odgovorne, saj je v tem primeru s politične funkcije tudi aktivno sodelovala v smislu celostnega pokritja tega primera. V kolikor se uporabi politična pooblastila ministra, da se prikrije določene nepravilnosti pri posegu v človekove pravice, kot v primeru starih staršev je potrebno za ugotavljanje odgovornosti uporabiti interpelacijo kot politično sredstvo. In to smo tudi storili.

Vlagatelji interpelacije tako predlagamo Državnemu zboru RS, da po opravljeni razpravi razreši dr. Anjo Kopač Mrak, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.