Anja Bah Žibert: »Za vlado Mira Cerarja je plačna politika argument za obračun s tistimi, ki ji niso po volji.«

S predlogom zakona vlada in koalicija rušita neka logična sorazmerja med kategorijami v sistemu plač v javnem sektorju. Poslanke in poslanci so na redni seji Državnega zbora obravnavali predlog zakona o dopolnitvi zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Predlogu zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Stališče poslanske skupine SDS je na seji predstavila poslanka Anja Bah Žibert.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.ANJA BAH ŽIBERT:  Spoštovani! Kadarkoli se odpre razprava o plačah v javnem sektorju, ta buri duhove in deli državljane. Del njih meni, da so plače prenizke, drugi del, da so te previsoke glede na stanje v državi. Če pogledamo na tiste, ki morajo živeti z najnižjim dohodkom, to je 560 evrov, in s to plačo poskrbeti še za družino, lahko se obrnemo tudi na uslužbence Državnega zbora in vam bodo povedali, kako živijo, zagotovo ne moremo reči, da živijo dobro. Nasprotno, živijo težko. Če pa na drugi strani pogledamo tiste, ki ob svojih plačah v javnem sektorju z različnimi honorarji služijo še nesramno vrtoglave zneske, bomo hitro na stališču, da za takšna plačila porabimo mnogo preveč. Naj spomnim, da je bilo v zadnjih letih iz javnega sektorja po podatkih Supervizorja za različne avtorske honorarje in podjemne pogodbe porabljenih kar 1,27 milijarde evrov in to za neto zneske. Na primer, Stanislava Setnikar Cankar, nekdanja ministrica Stranke modernega centra, je z različnimi honorarji zaslužila na račun davkoplačevalcev več kot 600 tisoč evrov. Dr. Miro Cerar je s honorarji zaslužil blizu 400 tisoč evrov. Ali še bolj zaskrbljujoč podatek, ki je upravičeno razburil širšo javnost, da je Drago Kos v Novi Ljubljanski banki, ki so jo morali davkoplačevalci zaradi slabega in škodljivega delovanja že večkrat dokapitalizirati, v letu dni prejel 766 tisoč evrov oziroma v eni uri zasluži 218 evrov, kar pomeni, da samo v dveh urah zasluži najnižjo plačo, kot jo dobijo nekateri uslužbenci Državnega zbora. In kaj tokrat predlaga vlada dr. Mira Cerarja? Pred nami je novela Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim želi vlada v sistem plač v javnem sektorju umestiti tudi Fiskalni svet. SDS na načelni ravni nima težav, da se Fiskalni svet umesti v omenjeni sistem plač. Še več, v Slovenski demokratski stranki smo z amandmajem predlagali, da bi se v zakon umestilo tudi guvernerja Banke Slovenije in viceguvernerja, a so stranka koalicije ta predlog zavrnile. Čeprav gre po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije za funkcionarje, jim je pri plačah praktično dovoljena čista samovolja. V zadnjem času smo s strani predsednika vlade veliko poslušali, kako je vlada zavezana plačni politiki in da so dolžni ukrepati, ko pride do odklonov. A očitno ima tudi v tem primeru vlada merila. Namreč, s to spremembo zakona postavlja predsednika Fiskalnega sveta in njegove člane v praktično najvišji plačilni razred, ki sicer pritiče funkcijam v državi, ki so določene na ravni ustave. Gre za predsednika države, predsednika vlade, predsednika Državnega zbora, prednika Ustavnega sodišča, medtem ko bo Fiskalni svet posvetovalno telo. S tem predlogom vlada in koalicija rušita neka logična sorazmerja med kategorijami v sistemu plač v javnem sektorju. Zato smo v Slovenski demokratski stranki z amandmajem predlagali, da se to spremeni in izboljša ter Fiskalni svet umesti v nižjo, sorazmernejšo kategorijo oziroma v nižji plačni razred. Žal je tudi tokrat koalicija delovala po sistemu glasovalnega stroja in je tudi ta naš amandma enostavno zavrnila. Skratka, za vlado Mira Cerarja je plačna politika in uravnavanje prejemkov priročen instrument, ki ga uporabi takrat, ko želi obračunati s posamezniki, ki vladi niso po volji, kot je bilo to v primeru DUTB, medtem ko na drugi strani po svojih visokih etičnih merilih za brezsramno nagrajevanje svojih zvestih kadrov nima dilem. Zaradi vsega navedenega v Slovenski demokratski stranki predloga sprememb zakona ne bomo podprli.