Anja Bah Žibert: Vladni predlog Zakona o državni upravi je velika konfuzna gmota

Poslanci so na današnji 32. izredni seji Državnega zbora med drugim obravnavali predlog novele Zakona o državni upravi, ki ga je v obravnavo zboru predlagala vlada po nujnem postopku. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila poslanka Anja Bah Žibert.

Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.

Predlog novele Zakona o državni upravi je vlada predlagala po nujnem postopku, čeprav predlagani zakon ne izpolnjuje nobene od treh poslovniških razlogov za tak postopek. 143. člen Poslovnika je jasen: Nujni postopek je upravičen, kadar gre za interese varnosti ali obrambe države, ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč, ali pa zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Razloge za sprejem zakona po nujnem postopku mora vlada posebej utemeljiti.

V tem primeru tega ni bilo oziroma vlada ni z ničemer prepričala, da je nujni postopek upravičen in da se bodo posledično z njim preprečile težko popravljive posledice. Če bi slednje res držalo, bi od vlade pričakovali, da se obnaša kot resen in odgovoren gospodar upravljanja z državo in bi novelo Zakona o državni upravi vložila skupaj z novelo Zakona o vladi.

Tako je vlada zgolj sprejela spremembe Zakona o vladi, ki jih sedaj ne more izvajati, ker za to nima ustrezne zakonske podlage. Svojo zadrego želi reševati na povsem nesprejemljiv način z neustreznim postopkom sprejemanja zakona.

Ob tem se dogaja še nekaj drugega, kar je bistveno bolj zaskrbljujoče. Sklicevanje sej delovnih teles iz danes na jutri brez utemeljenega razloga, zgolj na podlagi izsiljenega postopka in argumenta moči, onemogoča kakovostno delo poslancev predvsem iz opozicijskih vrst.

V Slovenski demokratski stranki kot največji opozicijski stranki želimo s svojim delom prispevati k sprejemanju dobrih rešitev za državljane, zato smo še toliko bolj zaskrbljeni nad početjem vlade in koalicije. Nenazadnje ima opozicija tudi nadzorstveno funkcijo, ki jo zaradi omenjenih dejanj vlade oziroma koalicije ne more uresničevati.

Opozicija je pomemben del zakonodajne veje oblasti, zato je omejevanje njenega delovanja s strani koalicije nevaren presedan in kaže na zaskrbljujoče zniževanje demokratičnih standardov ter izraža ponižujoč odnos do volivk in volivcev, ki so strankam opozicije na volitvah namenili svojo podporo.

Zaradi vsega navedenega smo se bili na seji matičnega delovnega telesa primorani poslužiti skrajnega ukrepa, ki je na voljo opoziciji, to je obstrukcija seje, s katero smo izrazili naše nestrinjanje s tovrstno prakso.

Sprašujemo se, ali so tovrstna ravnanja vlade in koalicije tista, ki predstavljajo spremembo družbenega ozračja, s katerim se hvali predsednik vlade.

Sicer pa je sama zakonska materija, s katero se posega v 37 zakonov, konfuzna gmota, pripravljena površno in nepopolno. Čeprav gre za spremembe, ki bodo vplivale na delovanje države, iz teh sprememb zagotovo niti ministri ne vedo, kaj je v njihovi pristojnosti in kaj ni oziroma, kaj bo zanje veljalo še naslednje tri mesece ali pa kar celo leto.

O sami problematičnosti zakona, ki smo ga obravnavali iz danes na jutri, govori tudi mnenje oziroma opozorila Zakonodajno-pravne službe. Mimogrede, mnenje so bile primorane pripraviti kar tri sodelavke zakonodajno pravne službe. Med drugim je Zakonodajno-pravna služba izpostavila ustavno spornost zakona. V zakonu so tudi predlagane rešitve, ki nikakor ne sodijo v predlog Zakona o državni upravi. Zato bi bilo pomenljivo vedeti, kdo in za kaj je v predlog zakona vtaknil okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje odlagališč odpadkov ob dejstvu, da vsi dobro vemo, kdo je prvi smetar v državi.

Zakon predvideva tudi prenose krajevnih pristojnosti v upravnem postopku, pri tem pa bolj kot rešitve izstopajo pomanjkljivosti predlaganega ukrepa. Prav tako so v zakonu navedene spremembe, ki predstavljajo poseg v nekatere druge zakone, česar očitno vlada kot predlagateljica zakona sploh ne ve.

Če ta vlada misli resno in želi iskreno preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države, ima vse možnosti, da to stori takoj – s svojim odstopom.