Anja Bah Žibert: Vlada si je določila 97 tisoč evrov za kampanjo, kar je nepoštena prednost

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zagotavljanje enakosti položaja v referendumski kampanji, pri financiranju referendumske kampanje in uravnoteženost možnosti predstavitve stališč.

Stališče poslanske skupine SDS glede omenjenega priporočila je na seji predstavila poslanka SDS Anja Bah Žibert.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa, predsedujoči.  Spoštovani zbor, državljanke in državljani. Ja, res se je kampanja začela, prav ste ugotovili. To kažejo vaše značke oziroma priponke, ki jih danes nosite, tako da koalicija – dobro jutro. Očitno boste današnjo sejo namenili kampanji, medtem ko jo bomo pobudniki namenili tistemu, kar je bistveno, da se pogovarjamo o tem kaj je prav in kaj ni prav, kaj je privilegij v tej državi in kaj ni privilegij v tej državi. In še prosim, dajte v prihodnje, pustite tiste bose, lahko bi predlagali zakon. S tem delate norce ta Državni zbor in državljanke in državljane, ker natančno veste, da v tem mandatu enega predloga opozicije niste podprli. Pravzaprav, nobenega pravega zakona, če temu tako rečem, razen tam, kjer ste videli nek interes, da bi pa le morda bilo to vredno.

Kakorkoli že, začnimo na nekem drugem igrišču. Si predstavljate  nogometno tekmo, ki bi se pričela z golom prednosti v korist ene od ekip? Seveda, tega ne boste videli, preprosto zato ne, ker je to nepošteno. Tako kot je nepošten manever Cerarjeve vlade, da si v kampanji o tako imenovanem drugem tiru ustvari kar se da privilegiran položaj. Mednarodno pravo h kateremu se je zavezala tudi Slovenije zahteva, da je referendumska kampanja za obe strani enakovredna oziroma, da je politično igrišče ravno in ne nagnjeno v eno smer. Mednarodna konvencija o državljanskih in političnih pravicah določa, da mora država zagotoviti, da ni, spoštovani, ne sorazmeren porabe sredstev v korist ene ali druge strani. Tudi kodeks dobrih referendumskih praks beneške komisije, ki mu nekateri pravijo in ga poimenujejo kar zakonik, zahteva da morajo oblasti v referendumski kampanji postati nevtralne. Predlagatelji smo sklic te seje zahtevali ravno zato, ker je vlada Mira Cerarja pobudnike referenduma in vse ostale deležnike referendumske kampanje potisnila v drugorazredni položaj. Sklep vlade, da si za referendumsko kampanjo dodeli sredstva iz proračunskih rezerv, ob dejstvu, da ni želela slediti pobudi, da se referendum izvede istočasno s prvim krogom predsedniških volitev, predstavlja tudi neodgovorno trošenje davkoplačevalskega denarja. Ob vsej medijski podpori, ki jo imate, o podpori celotnega vladnega, če lahko rečem celo tudi že državnega aparata, je Vlada začutila potrebo še po finančnih sredstvih za to kampanjo.

Tako je na svoji seji sprejela sklep, da iz tekoče proračunske rezerve, iz rezerve, hm, zagotoviti sredstva v višini 97 tisoč evrov na račun davkoplačevalcev, ki jih bo porabila za svoje oglase in prepričevanja volivcev v svoj prav. Absurdno, najmanj absurdno je, spoštovani, da bodo morali tako vsi tisti, ki temu vladnemu projektu nasprotujemo, iz svojih denarnic plačati kampanjo vladi, ki nas skuša s tem projektom prepričati kako prav ima. Še več, na ta način bosta imeli koalicijski SMC in SD ob lastnih sredstvih še posebno na nek način posredno možnost porabiti 97 tisoč evrov za referendumsko kampanjo. Lahko pa bosta na drugi strani, če se bosta tako odločili, svoj denar, ki bi ga sicer uporabili za to kampanjo, pustile v svojih nogavicah in ga privarčevali za kakšen drug projekt, med tem, ko so bodo morali vsi ostali deležniki v tej kampanji sredstva priskrbeti sami. 97 tisoč evrov, spoštovani, je pač nepoštena prednost, in če k tej prištejemo še 3 državna podjetja, ki so se vključila v referendumsko kampanjo, danes so bila že našteta, Slovenske železnice, Dars in celo podjetje 2TDK, ki ste ga ustanovili ravno za ta projekt, je ta prednost še bistveno večja in še toliko bolj nepoštena.

Menimo, da je zakonska podlaga iz časa Pahorjeve vlade, ki smo ji v SDS že takrat nasprotovali in vložili amandma, vendar žal bili neuslišani, neupoštevani, vprašljiva z vidika sorazmernosti financiranja referendumske kampanje in neskladna in v nasprotju z Ustavo RS kot tudi v nasprotju z mednarodnimi konvencijami oziroma mednarodnim pravom. Da pa greste, Vlada oziroma koalicija pri tem tako imenovanem zlatem drugem tiru na nož, je jasno že od začetka, ko ste spoznali, da vam davkoplačevalci ne mislijo kar tako odpreti svojih denarnic in se je začelo zbiranje podpisov za referendum proti tem projektu. Še toliko bolj, ker gre, spoštovani, pri tem vašem projektu  drugega tira za čisto blaznost, norost. Le kako si lahko drugače razlagamo, da nameravate za 1 centimeter tre proge zapraviti 518 evrov ali drugače, za en meter te proge mora slovenski delavec delati 7 let, spoštovani.

Zaradi strahu pred višjo volilno udeležbo v primeru, da bi referendum potekal hkrati s predsedniškimi volitvami, ste brez zadržka pahnili v zrak še nekaj milijonov evrov. Glede na to, da smo država, kjer mnogi državljani tudi sicer ne izkoristijo volilne pravice, je delovanje Vlade, ki si prizadeva za nižjo volilno udeležbo izjemno sporno tudi z vidika odnosa do demokratičnih vrednot. Med tem, ko demokratično razvite države, ja, demokratično razvite države iščejo poti za širitev vpliva državljanov na način, da zagotavljajo enake možnosti za večjo udeležbo na referendumu in čim boljšo informiranost o stališčih obeh strani se pri nas odvija obratna smer. Kršitve mednarodnega prava, ki jih je v svojem poročilu navedla OVS z naslovom Pomanjkanje enakih možnosti, enostransko medijsko poročanje in omejitev temeljnih človekovih oziroma pravic, povzroča izkrivljeno igrišče na turškem oziroma Erdoganovem referendumu. Se vam ne zdi ta slika zelo podobna naši?

Za zadovoljevanje potreb elit očitno ni previsoka nobena cena. V takšnih primerih Vlada leve opcije kvazi zagovornica socialnih pravic postane slepa in gluha za vse ostalo. Pozabljeni so lačni otroci v šolah, ker jim starši ne zmorejo plačati šolske prehrane. Pozabljeni so upokojenci, ki nemo strmijo v prazne denarnice. Pozabljene so delavke, delavci, ki ne zaslužijo niti za minimalca in morajo zato dobivati posebne dodatke. Slovenski jastrebi pač terjajo svoje in potrebno jih je nahraniti. In tu odpove vsak razum.