V Sloveniji odmeva primer treh otrok, ki jih je sodišče pred tremi leti odvzelo materi in dodelilo očetu. Sodnico, ki je odločila, da se jih dodeli očetu, sta materina zagovornika prijavila zaradi pristranskega sojenja.
Poslanka Anja Bah Žibert je na ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan naslovila pisno poslansko vprašanje glede omenjenega dogajanja v pravosodju.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Mediji so poročali o primeru odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka. Gre za izjemno postopke, pri katerih mora še toliko bolj upoštevati pravico do poštenega in nepristranskega postopka ter načelo zakonitega oziroma naravnega sodnika. Gre za primer treh otrok, ki jih je sodišče pred tremi leti odvzelo materi in dodelilo očetu. Sedaj je Center za socialno delo predlagal, da se otroke dodeli materi. Iz medijev je razvidno, da bo primer obravnavalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer bo kot tretja oseba svoje pravno mnenje predstavil tudi Varuh človekovih pravic.
Sodnico, ki je odločala o primeru odvzema otrok in odločila, da se jih dodeli očetu, sta materina zagovornika prijavila zaradi pristranskega sojenja. Ena od novinark, ki je spremljala zadevo je tudi opozorila na vprašanje pristranskosti sojenja: »Sodnica je bila imenovana mimo sodnega reda, oba mamina odvetnika sta jo prijavila zaradi pristranskega sojenja. Jasno je, da je sodnica sestra tožnikovega prijatelja.«
Pri tem se postavlja vprašanje, ali je v konkretnem primeru prišlo do kršitve načela zakonitega oziroma naravnega sodnika, saj bi se sodnica zaradi »obstoja okoliščin, ki bi lahko vplivale na njeno nepristranskost« izločiti. Še posebej v takem primeru, ko se odloča o varstvu koristi otroka.
Ministrico za pravosodje zato na podlagi Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije sprašujem naslednje:
1. Ali je Ministrstvo za pravosodje zahtevalo poročilo v primeru obravnave predmetne zadeve odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka - v okviru pravosodnega nadzora oziroma nadzora nad sodno upravo zaradi ugotavljanja zagotavljanja načela zakonitega oziroma naravnega sodnika? V kolikor ne, sprašujem, ali bo ministrstvo zahtevalo poročilo in uvedlo nadzor v okviru svojih pristojnosti?
2. Ali je v navedenem primeru prišlo do kršitve načela zakonitega oziroma naravnega sodnika?
3. Kakšne ukrepe ministrstvo načrtuje za zagotavljanje načela zakonitega oziroma naravnega sodnika in posledično zagotavljanja enakega varstva pravic in pravice do poštenega sojenja?
4. Kakšne ukrepe pripravljate na ministrstvu za dvig zaupanja javnosti v pravosodje in za vzpostavitev dejanske neodvisnosti sodstva?