Anja Bah Žibert: »Postopek imenovanja kandidata za člana Evropske komisije v slovenskem pravnem redu ni urejen.«
petek, 6. 3. 2015Temeljni cilj novele zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, ki ga predlagamo v SDS je ureditev postopka imenovanja slovenskih kandidatov z namenom natančne opredelitve posameznih faz predlaganja in s tem zagotavljanje večje transparentnosti postopka. Poslanke in poslanci so na današnji seji Državnega zbora obravnavali predlog novele zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Predlog zakona je v obravnavo zbora predložila skupina enaindvajsetih poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Na seji je predlog zakona dodatno obrazložila poslanka Anja Bah Žibert.ANJA BAH ŽIBERT: Predsedujoča, hvala lepa za besedo! Kolegice in kolegi! 17. člen pogodbe o Evropski uniji določa, da mora biti član Evropske komisije izbran izmed državljanov vsake članice na podlagi svoje usposobljenosti in zavzetosti za Evropo izmed oseb, katerih neodvisnost je nedvomna. Enake kriterije, kot jih mora izpolnjevati član Evropske komisije, mora po analogiji izpolnjevati tudi kandidatka oziroma kandidat za člana Evropske komisije. Postopek imenovanja slovenskih kandidatov ali kandidatk oziroma kandidatov za člana Evropske komisije v slovenskem pravnem redu ni urejen. V skladu s 4. odstavkom 153. člena Ustave Republike Slovenije mora vsak posamični akt in dejanje državnega organa temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu.
V skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije mora biti vsakemu zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih pred državnimi organi, kar pa tudi pomeni določitev vsaj minimalnih kriterijev za postopek po katerem bo kandidat, ki izpolnjuje pogoje, tudi izbran. Vprašanje, ki se nam od 31.7.2014 naprej postavlja pa je ali smo zadovoljni z obstoječo ureditvijo ali bolje rečeno ne ureditvijo. In odgovor za katerega si upam trditi, da smo nekako v tej dvorani enotni, je seveda ne. Zato smo v Slovenski demokratski stranki pripravili Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o dopolnitvah Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, ki na ustrezen način določa minimalne kriterije ter definira postopek kandidiranja za funkcijo evropskega komisarja.Temeljni cilj našega predloga zakona je ureditev postopka imenovanja slovenskih kandidatov z namenom natančne opredelitve posameznih faz predlaganja in s tem zagotavljanje večje transparentnosti postopka. Za zmanjšanje demokratičnega deficita, ki se / nerazumljivo/ učita v postopkih imenovanja funkcionarjev EU iz držav članic, želimo uporabo tega postopka razširiti tudi na druge postopke iz zbora predstavnikov Republike Slovenije v institucijah Evropske skupnosti v kolikor drug zakon tega ne določa.Načela, ki jih predlog zasleduje so transparentnost, zagotavljanje zakonitega postopka pri izbiri kandidata, aktivno sodelovanje zakonodajne veje oblasti in interes javnosti. Predstavljena novela zakona je pravzaprav nezahtevna. Vsebuje vsega 4 člene v postopek imenovanja pa vnaša potrebno jasnost, red in zagotavlja transparentnost. Ker v Slovenski demokratski stranki želimo ob noveliranju zakona tudi čim širšo razpravo z namenom iskanja optimalnih rešitev, novelo zakona vlagamo po rednem postopku v treh branjih. Časa za vsebinsko razpravo in iskanje najboljših rešitev bo tako še dovolj.Danes pa je naša naloga zgolj to, da ob izraženem splošnem strinjanju zakon spravimo v proceduro in omogočimo, da skupaj zapremo neprijetno zgodbo, ki se je odprla v obdobju menjave zadnjih dveh Vlad. V nadaljevanju razprave bom predstavila tudi nekaj konkretnih rešitev, k jih spremembe zakona prinašajo in tudi to zakaj bi bilo prav, da predlo podpre tako koalicije kot opozicija.
Da zaključim.
Spoštovani, gre za prvo razpravo. Gre za vprašanje, ki ga je treba urediti. Gre za smer rešitve s katero se vsi strinjamo in gre za trenutek in čas, ki je primeren za soglasje o večji transparentnosti imenovanja slovenskih predstavnikov v institucijah EU. Slovenke in Slovenci si ne želijo, da bi jih pred evropsko javnostjo moralo skrbeti za usodo v zakulisnih vladnih sobanah imenovanih kandidatov. Da bi trepetali ali bodo tako postavljeni kandidat sploh razumeli vprašanja in odgovorili s primernimi vsebinskimi odgovori. Ne. Vsi skupaj želimo s samozavestjo prisluhniti kvalitetnim odgovorom, ki jih bo na evropskem parketu javnosti sporočala slovenska kandidatka ali kandidat, in za čigar vsebino bomo stali tudi vsi Slovenke in Slovenci. V SDS bomo seveda glasovali zato drugo varianto. Državljanke in državljani pa od vas pričakujejo, da se nam pri tem pridružite. Hvala lepa.
V skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije mora biti vsakemu zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih pred državnimi organi, kar pa tudi pomeni določitev vsaj minimalnih kriterijev za postopek po katerem bo kandidat, ki izpolnjuje pogoje, tudi izbran. Vprašanje, ki se nam od 31.7.2014 naprej postavlja pa je ali smo zadovoljni z obstoječo ureditvijo ali bolje rečeno ne ureditvijo. In odgovor za katerega si upam trditi, da smo nekako v tej dvorani enotni, je seveda ne. Zato smo v Slovenski demokratski stranki pripravili Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o dopolnitvah Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije, ki na ustrezen način določa minimalne kriterije ter definira postopek kandidiranja za funkcijo evropskega komisarja.Temeljni cilj našega predloga zakona je ureditev postopka imenovanja slovenskih kandidatov z namenom natančne opredelitve posameznih faz predlaganja in s tem zagotavljanje večje transparentnosti postopka. Za zmanjšanje demokratičnega deficita, ki se / nerazumljivo/ učita v postopkih imenovanja funkcionarjev EU iz držav članic, želimo uporabo tega postopka razširiti tudi na druge postopke iz zbora predstavnikov Republike Slovenije v institucijah Evropske skupnosti v kolikor drug zakon tega ne določa.Načela, ki jih predlog zasleduje so transparentnost, zagotavljanje zakonitega postopka pri izbiri kandidata, aktivno sodelovanje zakonodajne veje oblasti in interes javnosti. Predstavljena novela zakona je pravzaprav nezahtevna. Vsebuje vsega 4 člene v postopek imenovanja pa vnaša potrebno jasnost, red in zagotavlja transparentnost. Ker v Slovenski demokratski stranki želimo ob noveliranju zakona tudi čim širšo razpravo z namenom iskanja optimalnih rešitev, novelo zakona vlagamo po rednem postopku v treh branjih. Časa za vsebinsko razpravo in iskanje najboljših rešitev bo tako še dovolj.Danes pa je naša naloga zgolj to, da ob izraženem splošnem strinjanju zakon spravimo v proceduro in omogočimo, da skupaj zapremo neprijetno zgodbo, ki se je odprla v obdobju menjave zadnjih dveh Vlad. V nadaljevanju razprave bom predstavila tudi nekaj konkretnih rešitev, k jih spremembe zakona prinašajo in tudi to zakaj bi bilo prav, da predlo podpre tako koalicije kot opozicija.
Da zaključim.
Spoštovani, gre za prvo razpravo. Gre za vprašanje, ki ga je treba urediti. Gre za smer rešitve s katero se vsi strinjamo in gre za trenutek in čas, ki je primeren za soglasje o večji transparentnosti imenovanja slovenskih predstavnikov v institucijah EU. Slovenke in Slovenci si ne želijo, da bi jih pred evropsko javnostjo moralo skrbeti za usodo v zakulisnih vladnih sobanah imenovanih kandidatov. Da bi trepetali ali bodo tako postavljeni kandidat sploh razumeli vprašanja in odgovorili s primernimi vsebinskimi odgovori. Ne. Vsi skupaj želimo s samozavestjo prisluhniti kvalitetnim odgovorom, ki jih bo na evropskem parketu javnosti sporočala slovenska kandidatka ali kandidat, in za čigar vsebino bomo stali tudi vsi Slovenke in Slovenci. V SDS bomo seveda glasovali zato drugo varianto. Državljanke in državljani pa od vas pričakujejo, da se nam pri tem pridružite. Hvala lepa.