Anja Bah Žibert: Miodrag Đorđević ni prepričal niti vseh koalicijskih poslancev

Poslanke in poslanci so v torek, 29. januarja, za novega podpredsednika Vrhovnega sodišča izvolili Miodraga Đorđevića, javnosti dobro poznanega iz več afer. Za njegovo imenovanje je glasovalo 41 poslank in poslancev, proti 36, iz česar izhaja, da Đorđević ni prepričal niti vseh koalicijskih poslancev.

V poslanski skupini SDS njegovega imenovanja, seveda, nismo podprli razloge za to pa je na seji navedla Anja Bah Žibert. Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

V Slovenski demokratski stranki bomo glasovali proti imenovanju Miodraga Đorđevića za podpredsednika Vrhovnega sodišča RS. Ker govorimo o funkciji v državi, ki zahteva ničelno toleranco, ko gre za vprašanje neodvisnosti, nepristranskosti, transparentnosti, integritete in ugleda sodstva, je nujno, da našo odločitev tudi utemeljimo. Še toliko bolj, ker povedanega ne boste našli v življenjepisu oziroma predstavitvi kandidata.

Miodrag Đorđević je leta 2009 v času Pahorjeve vlade kandidiral za predsednika Vrhovnega sodišča. Takrat njegove kandidature niso podprli vrhovni sodniki, Sodni svet, proti je bilo tudi ministrstvo za pravosodje ter koalicija, v kateri sta bili SD in DeSUS. Na ministrstvu za pravosodje so glede njegove kandidature izjavili: »V javnem interesu je, da Vrhovnemu sodišču predseduje ugleden in radikalno neodvisen vrhovni sodnik z najvišjimi moralnimi kakovostmi in sposobnostmi opravljanja nalog vodstvenega mesta.« Koalicija, sprašujem vas, kaj je danes drugače? Mar te lastnosti niso več pomembne, potrebne in zaželene?

Nespodobno ambiciozni Miodrag Đorđević se je 2015 želel povzpeti med sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice. Njegova kandidatura se je ustavila že pri predsedniku države Pahorju, ki ga ni predlagal v izvolitev Državnemu zboru RS. Đorđević, ki očitno ni pričakoval takšnega razpleta, je Pahorju  očital, da je kršil zakon in se samovoljno postavil nadenj.

V zadnji aferi, ki je pred kratkim pretresla slovensko sodstvo ter strokovno in širšo javnost, se ime Miodrag Đorđević pojavi znova. Gre za zadevo Pro Plus, ki se je znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, slednje pa je odločitev Vrhovnega sodišča zavrnilo. Pravni strokovnjak dr. Matej Avbelj je o tej zadevi na seji Odbora za pravosodje povedal, da je razlaga, ki jo je podalo ESČP, del njihove ustaljene sodne prakse, ki bi jo moralo Vrhovno sodišče poznati. Prav tako bi morali na Vrhovnem sodišču vedeti, da ESČP sodi po konvenciji, ki določa minimalne standarde, ki jih mora država spoštovati.

A zgodbe še ni konec. Po tej izgubljeni sodbi se je prvič v zgodovini Vrhovnega sodišča zgodilo, da se je slednje izreklo in to tudi zapisalo na svoji spletni strani, da spoštuje samo tiste odločbe, ki se jim zdijo prepričljive. Po burnih odzivih praktično celotne akademske pravne stroke je bil sporni zapis sicer odstranjen, odgovornost pa še danes ni znana oziroma razkrita. Tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič na zadnji seji Mandatno-volilne komisije v državnem zboru odgovora ni želela podati.

Torej, pri iskanju odgovornih oseb za nastali škandal se lahko zanašamo zgolj na domneve, čeravno težko spregledamo, da je bil po pisanju medijev tudi Đorđević del ter zgodbe, njegova partnerica pa vodi službo za odnose z javnostmi, ki med drugim skrbi tudi za spletno stran sodišča.

Sodnik Đorđević je bil tudi tisti, ki je dosegel mirovanje svoje sodniške funkcije in je v času, ko se je Slovenija soočala z velikimi sodnimi zaostanki, opravljal službo v Makedoniji, čeprav je zakon o sodniški službi jasen in določa, da sodniška funkcija miruje le, če je sodnik napoten na mednarodno civilno misijo.

Da je šlo za izjemno problematično zadevo, kaže tudi odziv takratnega predsednika Sodnega sveta, ki je dejal, da se zakon ne sme kršiti in bi morali sodniku Đorđeviću to delo prepovedati. Tudi na to naše vprašanje ministrica Katičeva na seji MVK ni odgovorila.

V luči odstopa ministra za kultur v Šarčevi vladi Dejana Prešička in predvsem razlogov zanj, je potrebno izpostaviti, da je Đorđević širši javnosti poznan predvsem po nedopustnih pritiskih in grožnjah, ko gre za njegove zasebne interese.

Na koncu sprašujem vas, koalicija, ki nameravate Miodraga Đorđevića imenovati za podpredsednika Vrhovnega sodišča, kaj vse je še dovoljeno vašim izbrancem, da bi jim vendarle odrekli podporo? Res ne zmorete storiti nečesa, kar nima podpisa globoke države? V dobro Slovenije pa si v SDS želimo, da se vse nerazjasnjene dileme čim prej razjasnijo.