Anja Bah Žibert: Ministrico za notranje zadeve je zaradi objektivne odgovornosti potrebno razrešiti.
četrtek, 24. 9. 2015V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
ANJA BAH ŽIBERT: Spoštovani predsednik vlade. Spoštovani ministrski zbor. Gospa ministrica mag. Žnidar z ekipo. Kolegice in kolegi poslanci. Drage državljanke in državljani.
Interpelacija o delu in odgovornosti posameznega ministra ni le pomemben, temveč ključen instrument parlamentarnega nadzora nad delom izvršilne veje oblasti. Danes bomo tako v skladu z Ustavo Republike Slovenije razpravljali o odgovornosti in delovanju ministrice za notranje zadeve mag. Žnidar. Pravna ureditev moderno demokratične urejene države ne služi zgolj njeni lastni organiziranosti marveč je tudi najpomembnejši dejavnik omejevanja njene oblasti v razmerju do državljanov in države kot take in ravno za to gre. Dolžnost vseh nas je, da ne glede na strankarsko pripadnost zaščitimo pravno državo, da ravnamo skrajno odgovorno, ko gre za njeno delovanje, varnost in ugled. Državljani od nas, opravičeno, to pričakujejo. Z interpelacijo želimo podpisniki iz vrst Slovenske demokratske stranke predvsem zaščiti državo in njene prebivalce pred nadaljnjimi absurdnimi, napačnimi in škodljivimi odločitvami ministrice za notranje zadeve nenazadnje tudi institut ministra. Z dopustitvijo nadaljevanja take politike bi namreč postali soodgovorni za odločitve, ki bi lahko usodno vplivale na našo državo in vse, ki v njej prebivamo. Zaradi begunske problematike, ki se še stopnjuje, saj novi večji vali beguncev še prihajajo je današnja razprava še toliko bolj nujna. Govorimo namreč o resorju, ki bi mu morali državljani ta trenutek najbolj zaupati. V tem ključnem času bi moralo biti ministrstvo za notranje zadeve vodeno kompetentno, organizirano, maksimalno učinkovito, s polno mero senzibilnosti in zakonito. Če bi predsednik Vlade meseca junija, ko je bila ta interpelacija vložena ravnal odgovorno in se odzval tako kot je to storil v primeru ministra Vebra bi nam bila prihranjena marsikatera napačna in škodljiva odločitev. Dogodki, katerih razplet je odvisen od učinkovitega dela ministrice bi se končali brez potrebnih zapletov. Predvidevamo lahko, da je predsednik vlade tokrat ravnal izključno na podlagi strankarske pripadnosti in ministrice iz vrst njegove SMC ni želel zamenjati. Tako je predsednik vlade dr. Miro Cerar vsaj toliko odgovoren kot ministrica sama. Res je tudi, da je bilo imenovanje mag. Žnidar na funkcijo ministrice za notranje zadeve za mnoge popolno presenečenje. Toliko bolj, ker so na temu mestu številni videli dr. Bojana Dobovška. Očitno je odločitev predsednika Vlade, dr. Mira Cerarja temeljila predvsem na podlagi prijateljske vezi in ne na kompetentnosti kandidata. Pa pustimo sedaj to, dejstvo, da je dr. Bojan Dobovšek zapustil stranko SMC in pred kratkim tudi njeno poslansko skupino govori samo zase.
Ob inavguraciji ministrice je ta obljubljala veliko. Treba je poznati, da tukaj ni prav nič odstopala od njenih ministrskih kolegic in kolegov. Leto dni po imenovanju pa njeni rezultati kažejo, da so bili pomisleki in skrb upravičeni. Ministrstvo deluje brez prave strategije in povsem stihijsko.
Za lažje razumevanje razlogov za nujnost te interpelacije mi dovolite, da na kratko pojasnim nekatera dejanja ministrice, ki so eskalirala do te mere, da smo bili v Slovenski demokratski stranki primorani ukrepati. Dogodki ni dejanja po vloženi interpelaciji pa samo še dodatno potrjujejo, da so na vrhu ministrstva spremembe več kot nujne in to, spoštovani, brez odlašanja. Žalostno je, da samo ministrica tega ne vidi sama.
Naj uvodoma spomnim na lastnosti, ki si jih je na predstavitvi kot kandidatka za ministrico za notranje zadeve zelo samozavestno pripisovala. Dejala je, da ima vsa potrebna znanja, številne izkušnje in da jo odlikujejo vodstvene in organizacijske sposobnosti. Posebno skrb pa naj bi namenjala izboljšanju stanja v Slovenski policiji. Tako smo vsi, državljani in predvsem policisti pričakovali njeno takojšnjo aktivizacijo v smislu konkretnih predlogov za izboljšanje stanja v smislu konkretnih predlogov za izboljšanje stanja. In, kaj je bilo po imenovanju njena prva prioriteta? Z vso vnemo se je posvetila osebnemu varovanju in uveljavljanju novih standardov na tem področju. Namreč varnostniki, ki so profesionalno opravljali svojo dolžnost pri vseh bivših ministrih za notranje zadeve za ministrico enostavno niso bili primerni. Večina njih je to delo opravljalo od leta 2004, ko so bili ministri Mate, Kresalova, Zalar in Gorenak pa tudi Virant, ministrica pa je zamenjala prav vse. Upravičeno se sprašujemo, le zakaj?
Naj spomnim, da je med prioritet ministrovanja uvrstila tudi krepitev zaupanja ljudi v delovanje policije. Vse bi bilo lepo in prav in celo pohvalno, če ne bi ravno ona s tem svojim dejanjem pokazala, da jim pravzaprav ne zaupa ona sama. Pomislite, kaj bi brali na naslovnicah časopisja, če bi si kaj takšnega privoščil na primer minister Gorenak ali Mate. Predvidevam, da bi že sedela na interpelacijskem stolu. A, pustimo tudi to. Je zgolj eklatanten primer njene nekonsistentnosti.
Večjemu fiasku ministrice smo bili priča, ko so oboroženi kriminalisti udrli v prostore Državnega zbora in prostore predsednika vlade dr. Mira Cerarja. Šlo naj bi za domnevno preiskavo bivše predsednice vlade Alenke Bratušek. Dogodek je povzročil oster odziv tudi v policijskih vrstah, nezadovoljstvo in pomisleke je izrazil tudi sam predsednik vlade. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je ob tem dogodku javno izrazil dvom v pojasnila ministrice, da ni vedela, kaj se v državi takrat dogaja. Skrajno zaskrbljujoča izjava ministrice, katere dolžnost je tudi opravljanje nadzora na vseh področjih policijskega dela.
Da zadeva ni bila nedolžna govori podatek, da je bilo celo iz koalicijskih vrst slišati pozive k zamenjavi ministrice. Ne glede na to, da so se na koncu zaradi političnih interesov zadeve zgladile je bil omenjen dogodek eklatanten dokaz konfuznosti in neobvladovanja ministrskega položaja. Incident, ki ga je ministrica nekako privoščila vsem nam v zadevi Haradinaj, meseca junija je bil zgolj nadaljevanje malomarnega opravljanja funkcije, za kar je ministrica tako objektivno kot delno tudi subjektivno odgovorna. Ravnanje ministrice je terjalo od nas odgovorno in takojšnje ukrepanje, vložena je bila interpelacija v njenem delu in odgovornosti. Nenazadnje smo podpisniki iz vrst Slovenske demokratske stranke interpelacijo vložili tudi zato, da bi z razrešitvijo magistre Vesne Györkös Žnidar s funkcijo ministrice za notranje zadeve preprečili nadaljnja škodljiva početja ter povrnili zaupanje v institut notranjega ministra. Pri tem nas je vodila odgovornost in zavedanje, da zahtevni izzivi za ministrstva šele prihajajo in, da si tovrstnih napak enostavno ne smemo privoščiti. Poudarjam, govorimo o zagotavljanju varnosti državljank in državljanov ter vseh, ki se v Sloveniji nahajajo. Da gre izjemno sporen in problematičen dogodek priča tudi dejstvo, da si je ministrica za svoj odgovor vzela kar mesec dni. Zgolj za primerjavo. Za interpelacijo, ki je doletela kolega Gorenaka je takratni minister za notranje zadeve odgovor pripravljal le tri do štiri dni. V sami interpelaciji so glavni argumenti predstavljeni sistematično in predvsem podrobno zato mi dovolite, da predstavim zgolj ključne očitke, ki sicer nekaj straneh dolgem odgovoru ministrica ni uspela zavrniti.
Na osnovi znanih in večkrat ponavljajočih dejstev vlagatelji interpelacije menimo, da je ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar prvič objektivno odgovorna za kršitev 2. člena pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o izročitvi. Kršitev omenjene določbe se je zgodila, ko je slovenska policija nezakonito odvzela prostost in odvzela diplomatski potni list nekdanjemu kosovskemu premieru Ramushu Haradinaju.
Drugič, objektivno odgovorna zaradi opustitve dolžnega ravnanja pri izvajanju nadzora nad izvajanjem Zakona o nadzoru državne meje ob upoštevanju, da jo od 29 in 42. člena konvencije Združenih narodov ob posebnih misijah. Kršitev omenjenih določb se je zgodila, ko je slovenska policija pri izvajanju nadzora državne meje nekdanjemu kosovskemu premieru Ramushu Haradinaju odvzela diplomatski potni list in posegla v njegovo osebnost pri opravljanju diplomatske misije.
Tretjič, ministrica je objektivno odgovorna za zmanjšanje ogleda Republike Slovenije v mednarodni javnosti ter za politične in gospodarske posledice, ki so nastale pri nezakonitem odvzemu prostosti in omejitvi gibanja Ramushu Haradinaja in zaradi nespoštovanja in nepoznavanja mednarodnih pogodb pri izvajanju sicer neutemeljenega postopka izročitve Ramusha Haradinaja.
Četrtič, objektivno odgovorna je tudi za povzročeno politično škodo v odnosih z Republiko Kosovo. In nezadanje, petič, ministrica je prav tako objektivno odgovorna za povzročeno gospodarsko in politično škodo slovenskim gospodarskim družbam, ki poslujejo z gospodarskimi družbami Republike Kosovo ter odgovorna za ogrožanje varnosti državljanov, ki se nahajajo na ozemlju Republike Kosovo. Zaradi časovne odmaknjenosti incidenta, ki pa nikakor ne zmanjšuje njegove dimenzije ter posledic in odgovornosti ministrice bom v nadaljevanju za lažjo osvetlitev takratnih dogodkov predstavila nekaj bistvenih dejstev. Dne 17. junija 2015 je slovenska policija na letališču Jožeta Pučnika nezakonito prejela nekdanjega kosovskega premiera in predsednika zveze za prihodnost Kosova Ramusha Haradinaja in mu v postopku vzela potni list. Prostost mu je bila odvzeta na podlagi srbske tiralice iz leta 2004 in se je nanašala na vojne zločine v zvezi s spopadi na Kosovu med letom 1998 in 1999. Izpostaviti je potrebno, da država, ki je to tiralico izdala, sploh ne obstaja več. Pri tem odgovornim ni bil pomemben niti podatek, da je mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Haradinaja že novembra 2012 oprostilo vseh obtožb vojnih zločinov med spopadom na Kosovu, torej že pred tremi leti.
Poudariti je tudi potrebno, da je Ramush Haradinaj nosilec diplomatskega potnega lista in da je bila omenjena tiralica v vseh drugih državah že umaknjena in da v nobeni drugi državi ni bil pridržan oziroma mu ni bila odvzeta prostost, čeprav je v tem času prečkal številne meje. Dva dni po prejetju, torej 19. junija 2015 je Ministrstvo za zunanje zadeve prejelo diplomatsko noto, v kateri je veleposlaništvo Republike Kosovo izrazilo skrajno zaskrbljenost in ga obvestilo, da se je Haradinaj vračal čez ozemlje Slovenije s posebne diplomatske misije v tujini. Hkrati je veleposlaništvo Kosova opomnilo Republiko Slovenijo, da je potrebno Haradinaju zagotoviti prost prehod v skladu z določbami 29. in 42. člena Konvencije Združenih narodov o specialnih misijah, ki je že iz leta 1969. Dne 18 junija 2015 se je kosovska skupščina na zahtevo stranke Zveze za prihodnost Kosova zbrala na izredni seji in sprejela resolucijo s katero je soglasno, spoštovani, obsodila ravnanje Republike Slovenije ter svojo vlado in predsednico Kosova pozvala, da naj od slovenskih oblasti terja, da Haradinaju brezpogojno in hitro vrnejo diplomatski potni list ter mu dovolijo vrnitev na Kosovo. Da postopek ni bil voden korektno in zakonito govori tudi podatek, da je na podlagi diplomatske note, ki jo je prejelo Ministrstvo za zunanje zadeve, le-to podalo mnenje, da je zahteva kosovske strani utemeljena, ter da Ramushu Haradinaju vrne diplomatski potni list in da se mu omogoči odhod iz države, to se je potem tudi zgodilo.
Ministrico na tem mestu sprašujem, kako je mogoče, da je Haradinaj opravil kar 50 potovanj po vsem svetu in nikjer ni bil prejet? Povejte nam, kdo je kriv, če ni bilo napake policije in kdo je potem takem odgovoren za takšno ravnanje. Če je bilo res vse lepo in prav, kot želi prikazati ministrica, kako to, da sta se v reševanje primera morala vključiti tako minister za zunanje zadeve kot predsednik vlade sam?
Spoštovani, ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar je objektivno odgovorna zaradi opustitve dolžnega ravnanja pri izvajanju nadzora nad izvajanjem Zakona o nadzoru državne meje ob upoštevanju določb 29. in 42. člena Konvencije Združenih narodov o posebnih misijah. V navedenem primeru je bilo opuščeno dolžno ravnanje ministrice pristojne za notranje zadeve glede usmerjanja policije v primerih nadzora državne meje in podajanja usmeritev za delovanje policije v primerih izvajanja Zakona o nadzoru državne meje ob upoštevanju določil Konvencije Združenih narodov o posebnih misijah. Namreč, v skladu z 8. členom Zakona o nadzoru državne meje minister pristojen za notranje zadeve predpiše način opravljanja mejne kontrole.
V navedenem primeru so bile tako kršene določbe 8. člena Ustave Republike Slovenije, Zakon o nadzoru državne meje ob upoštevanju določb 29. in 42. člena Konvencije Združenih narodov o posebnih misijah, ki določajo, da predstavniki države pri imenovanju v posebnih misijah in člani njenega diplomatskega osebja uživajo osebno nedotakljivost. Dvodnevni zaplet je povzročil Republiki Sloveniji padec ugleda z vidika delovanja pravne države in škodil dobrim odnosom z Republiko Kosovo, ki so bili do tega trenutka zgledni. Še istega dne, ko je bila Haradinaju odvzeta prostost v Republiki Sloveniji, so se pred slovenskim veleposlaništvom v Prištini zbrali protestniki, politična stranka Zveze za prihodnost Kosova pa je sprožila kampanjo bojkota slovenskih proizvodov na Kosovo. Odzval se je tudi predsednik Vlade Republike Srbije Aleksandar Vučić, ki je nezakonit odvzem prostosti Haradinaju v Republiki Sloveniji komentiral z besedami, da se dogaja res nekaj čudnega.
Dejal je še, da je Haradinaj z istim diplomatskim potnim listom potoval že petdesetič in da Srbija s tem nima prav nobene zveze. Citiram: Ta obtožba sega v leto 2004, to je nekdanja država, ki se je imenovala Srbija in Črna gora. Negativni odmevi so bili tudi v širši mednarodni javnosti. Velika škoda je bila povzročena tudi gospodarskemu sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo.
Prav ironično je, da sta se le mesec dni prej predsednik vlade Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sestala z zunanjim ministrom Republike Kosovo. In veste, kaj se je takrat zgodilo – podpisan je bil sporazum o boljšem gospodarskem sodelovanju. In kar je še najbolj zaskrbljujoče pri vsej stvari, ogrožena je bila varnost naših državljanov, ki so se nahajali na ozemlju Republike Kosovo. Da bi odgovorni posledice incidenta čim bolj prikrili, o tem praktično nismo vedeli nič. O skrajno resnih posledicah govori podatek, da se je dogodek negativno odrazil v odnosu lokalnega prebivalstva Kosova do Slovenije in tudi Slovenske vojske. Tako so pripadniki, ki delujejo v okviru KFOR in so zaradi narave dela nenehno v stikih z lokalnim prebivalstvom, bili deležni negativnega odziva in skrajnega poslabšanja odnosov, ki so bili do takrat zelo prijateljski. Da je bila njihova varnost resno ogrožena, potrjuje tudi dokaz in ukaz slovenskega poveljnika kontingenta KFOR, ki je 17. 5. 2015 odpoklical vse naše pripadnike s terena. Omenjeno odločitev pa je podprl tudi poveljnik operacije KFOR.
Spoštovani!
V razmerah, ki vladajo v Sloveniji in okoli nas zaradi stopnjujoče se begunske problematike, potrebuje država na mestu ministra za notranje zadeve suvereno osebo, ki bo sposobna izvajati vse naloge in pristojnosti v skladu z zakonom. Sprašujem se, kakšen kaos bi šele nastal, če bi ministrstvo še vedno delovalo v obsegu kot pred spremembo Zakona o vladi in bi pod ministričine pristojnosti sodila še javna uprava.
Že ob nastopu funkcije ministrice praktično ni bilo nikjer. Njeno odsotnost ob začetku mandata smo takrat pripisovali njeni adaptaciji, ki je pač daljša v primerjavi z njenimi predhodniki. Zaskrbljujoče pa je postalo, ko se je njeno anemično ministrovanje nadaljevalo tudi takrat, ko je izbruhnil kak problem. Zato nas ne presenečajo številne špekulacije in vprašanja javnosti, kdo, če sploh kdo, vodi to ministrstvo. To vprašanje je v današnjih razmerah v državi, ko državljani pričakujejo konkretne odgovore, še kako relevantno. Naloga ministrice je, da v takšnih trenutkih stopi v ospredje in s svojo avtoriteto in povezovalnostjo ter z največjo mero razumevanja tako podrejenih kot državljanov, ki se vsi po svoje čutijo ogroženi. Ministričin javni nastop nekaj dni nazaj, kjer je brezkompromisno obračunala s sindikati policistov, ki so opozorili na kritične in človeku nedostojne razmere pri opravljanju zahtevnih nalog v času begunskega vala je bil nesprejemljiv, žaljiv in odraz ministričine nesposobnosti delovanja v kriznih situacijah.
Kolegice in kolegi.
Ministrica za notranje zadeve, mag. Žnidar nosi popolno objektivno odgovornost za nastali incident v primeru nezakonitega pridržanja Ramuša Haradinaja. Zaradi vsega navedenega je izgubila vso verodostojnost in zaupanje, ki je za uspešno opravljanje ministrske funkcije nujno potrebno. Predlagatelji interpelacije zato pozivamo vse poslanke in poslance, da ne glede na strankarsko pripadnost in ne glede na to ali delujejo v koaliciji ali v opoziciji ravnajo odgovorno in v izogib nadaljnjih škodljivih ravnanj mag. Vesno Györkös Žnidar razrešimo s funkcije ministrice za notranje zadeve.
Kolegice in kolegi, tokrat gre za državo. Hvala lepa.
“