V petek, 6. septembra, je potekala 78. izredna seja Državnega zbora, na kateri so poslanci obravnavali Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z učinkovitostjo obravnave romske problematike. Predloge Slovenske demokratske stranke so koalicijski poslanci zavrnili.
V imenu predlagatelja je dopolnilno obrazložitev, ki jo v celoti objavljamo v nadaljevanju, podala poslanka Anja Bah Žibert.
Današnja izredna seja je sklicana na pobudo SDS in sopodpisnikov zaradi zaskrbljujočega stanja v JV SLO zaradi neučinkovitega reševanja romske problematike. Razmere so vse bolj zahtevne, zadnji dogodki pa alarmantni. Ljudje so obupani, izgubljajo zaupanje v državo in ne razumejo, da jih oblast ne sliši. Na tem mestu vam vnovič sporočam, da na področju JV SLO vre. Župani sporočajo, da naj bodo slišani iz leve in desne opcija, saj k njim po pomoč prihajajo levi in desni občani.
Zaradi problematičnih skupin Romov in posameznikov trpi celotna skupnost in tega bi se morali zavedati tudi tisti, ki prave teže tega problema ne poznajo oziroma se z njim ne soočajo. Če nekdo problema ne pozna, to ne pomeni, da ga ni in da ga ni potrebno reševati. Klic ljudi k pomoči in ustreznem ukrepanju smo dolžni slišati. In zato je današnja seja nujna in potrebna.
Nujno je, da se je vnovič vključila zakonodajna veja oblasti predvsem zato, ker sta vlada oz. koalicija v tem mandatu že zavrnili dobre predloge, ki so se izoblikovali na podlagi izkušenj na terenu in so jih v proceduro vložili župani 11 občin iz različnih političnih opcij na podlagi podpisov prebivalcev.
Skratka, koalicija ni želela prisluhniti terenu. Je pa s sprejetim sklepom obljubila, da bodo do konca leta 2023 pripravili zakonodajne spremembe, ki bodo učinkovito naslovile romsko problematiko. Iz tega, žal, ni bilo nič. Se je pa znova pokazalo, kako zelo so ukrepi potrebni.
Novo razočaranje za prebivalce, ki se dnevno soočajo s težavami, je sledilo minuli petek, ko sta stranki koalicije (Svoboda in Levica) zavrnili predlagano priporočilo vladi sklicateljev seje, ki je nastalo kot plod predlogov poznavalcev razmer iz lokalnih področji, predlogov policistov, ki poznajo razmere na terenu, in predlogov nekaterih političnih strank. Tudi Romi sami si želijo, da se pristopi k reševanju stanja.
Namesto konkretnih priporočil sta Svoboda in Levica sprejeli priporočilo, pri katerem predvsem skrbi dejstvo, da vidita glavnino problema v lokalnih skupnostih in da nameravajo področju Romov nameniti še več denarja za projekte, ki očitno že do sedaj niso prinesli ustreznih rezultatov.
Zaradi neustreznih evidenc in posledično vrednotenja takšnih projektov se niti ne ve, v kolikšni meri je bila raba denarja učinkovita oz. ali je učinek sploh bil. Denimo, projekt vreden okoli milijon evrov, namenjen zaposlovanju Romov, je bil na koncu praktično brez rezultata. Izvajati iste projekte za SV in JV SLO je nesmiselno, saj so težave in problemi večinoma drugačni.
To leto bomo namenili kar 20 milijonov € po raznih državnih organih, zato se tisti, ki vidite glavnega krivca v lokalnih skupnostih, slepite ali pa enostavno nočete, da do ustreznih rešitev tudi zares pride. Zato sprejeti sklepi potrebnih rešitev ne bodo prinesli.
Nihče ne zanika, da je potrebno tudi na lokalnem nivoju še kaj narediti, a bivanjske razmere že dolgo niso več izvor problema. So pa priročen izgovor.
Namreč nasilje, grožnje, streljanje in druge oblike razvratništva prihajajo in se stopnjujejo s strani tistih skupin Romov, ki imajo urejene razmere in živijo daleč nad povprečjem. Zato posebno skrbi tudi dejstvo, da se ne sledi izvoru njihovega premoženja.
Ti Romi zganjajo teror ne le nad večinskim prebivalstvom, marveč tudi nad Romi, ki želijo živeti v skladu z normami in pravili, saj so se postavili nad zakone in državo.
Vse bolj je očitno, da zakonska določila glede romske skupnosti niso bila povsem ustrezno prenesena v prakso. Tako se srečujemo s posledicami neučinkovitega in neustreznega upravljanja romske problematike.
Stanje, kot je danes, je tudi odraz nenehnega opravičevanja nedopustnega stanja in izgovorov, da se nekaj ne da.Na ta način Romom ne pomagamo, ampak jim celo škodimo in povzročamo še večji razkorak med njimi in preostalim prebivalstvom, saj se ne odločajo za način življenja večinskega prebivalstva. Preprosto zato, kar so ugotovili, da se jim to ne splača.
Denimo te t.i. posebne pravice ne pomenijo, da romski otroci ne hodijo v šole in da za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, ni posledic. Do tega, da bi bila šola zanje vrednota, pa smo še zelo daleč.
Z napadom na uradne osebe, celo policiste je problematika dobilo nove razsežnosti.
V državi, kjer Romi pretepajo policijo je odpovedala vsakršna avtoriteta. Skrajni čas bi bil, da vladajoča politika uvidi, da smo pri vključevanju Romov v družbo, vsaj kar se tiče JV Slovenije, neuspešni. Na mestu je vprašanje, kaj je s tistimi, ki so dolžni tej problematiki posvetiti vso skrb. Predsednik vlade si še vedno ni utrgal dragocenega časa in obiskal področja, ki se soočajo s hudo stisko. Je tudi te ljudi vrgel čez ramo?!
Je pa tej vladi v dveh letih uspelo uničiti tudi Urad za narodnosti, ki bi moral biti generator idej, predlogov in ustreznih ukrepov. To, da so predstavniki celo izključeni iz medresorske delovne skupine za področje Romov, pove največ. Medvladna delovna skupina pa v dveh letih dlje od ustanavljanja svojih podskupin ni bila sposobna priti.
Sistem se je v odnosu do Romov večinoma ukvarjal s pravicami, dodatnimi ugodnostmi, opravičevanjem nedopustnosti, nič pa z dolžnostmi, odgovornostjo in dejansko enakostjo pred zakonom.
Za uspešno reševanje problematike bi se morali usmeriti v pet ključnih področji, tudi kar se tiče nadgradnje zakonodaje: pridobiti ustrezne in uporabne baze podatkov za spremljanje stanja in napredka, izobraževanju, socialni politiki oz. vključevanju na trg dela, izboljšanju varnosti in spremembam v pravosodju.
Kako lahko uspešno pristopamo k reševanju problema, vrednotenju projektov in spremljanju napredka, če nimamo zbranih niti osnovnih podatkov in niti ne vemo, koliko Romov živi pri nas, koliko je šolajočih in uspešnih pri pridobivanju izobrazbe ter v kakšni meri so vključeni na trg dela?
Zbrani podatki, s katerimi razpolagamo glede izobraževanja so porazni.
Romski otroci ne prihajajo v šolo, posledično so njihovi rezultati slabi. Inšpektorat za šolstvo je v letu 2022 uvedel kar 223 postopkov zaradi neobiskovanja šole. Zaskrbljujoče je, da v kar 43 primerih šole niso obvestile CSD. Vprašati se moramo, zakaj?nLe okoli 10% odstotkov romskih otrok uspešno zaključi 9. razred, ogromno je ponavljalcev razredov.
V novomeški občini, kjer je poskrbljeno za vodo in elektriko, so šolo končali le 3 otroci.
Zaradi neustreznega pristopa na področju socialne politike se krepi miselnost, da se izobraževanje in delo ne splačata. Z različnimi oblikami socialne pomoči in drugimi ugodnostmi, smo močno presegli enake možnosti zlasti v primerjavi s tistimi, ki danes živijo pod pragom revščine, ki pa jih ni malo.
Kako si predstavljate, da bo drugače, če starši šest članske družine, ki živi z minimalno plačo prejme 3848 € in mora plačati vse obveznosti in morebitne globe, medtem ko šest članska družina brezposelnih prejme 3639 €, pa ne plačajo nobenih komunalnih obveznosti, glob in kazni. Skratka interesa za delo ni. Tudi truda ne, da bi delo obdržali.
Varnostna situacija se slabša. V porasti je mladoletniški kriminal. Otroke se spodbuja in izkorišča za kazniva dejanja po sistemu “nič nam ne morete”. Primer mladoletnega serijskega vlomilca iz Kočevja, ki je povzročil že za 100.000€ škode in ga ni doletela še nobena sankcija, pove vse.
Neučinkovito je izvrševanje odločb sodišč, kljub temu da so zaradi kaznivih dejanj izrečene denarne in druge oblike kazni.
Torej policija piše plačilne naloge, izreka globe, a je na koncu vse to brez učinka, ker gre za prejemnike socialnih denarnih pomoči, ki naj ne bi bile izterljive.
Ob tem se sprašujem, katera zakonodaja v državi dopušča, da posamezna skupina ljudi svojih otrok ne pošilja v šolo, ravna nasilno, noče delati in ni deležna nobenih posledic.
Ministrove obljube, da bo prisotnost policistov na terenu večja, je nujna, a kratkoročna rešitev, saj iz samega sistema prihajajo opozorila, da je kadrovska stiska v policiji vse večja. Ogromno odhodov iz policije in bolniških staležev.
Skratka, s predlaganim priporočilom vladi smo podali konkretne rešitve oziroma prave smernice reševanja, a je glasovalni stroj tudi tokrat, na podlagi preglasovanja, predloge zavrnil.
Bi se pa ob tej priložnosti zahvalila vsem poslankam in poslancem, ki ste dali sopodpis k današnji seji in nato niste iskali pilatovskih izgovorov za svoje dejanje, kot so to počeli nekateri poslanci Svobode. Bolj, ko so to želeli opravičiti, bolj so izpadali neresno. Ljudje so me pred petkovo sejo spraševali, ali bo le prišlo do napredka po tem, ko se je pod sklic te seje in predlagane sklepe podpisalo tudi 27 poslank in poslancev Svobode. Moj odgovor je bil, da bo trenutek resnice pokazalo glasovanje. In glasovanje na odboru je pokazalo, da so bili poslanci Svobode in Levice proti priporočilu.
Torej, ste proti temu:
1. da vlada v treh mesecev pripravi sistemske rešitve in ukrepe za
- vzpostavitev oziroma zagotovitev ustrezne varnosti državljank in državljanov ter njihovega premoženja in uradnih oseb pri izvajanju postopkov v romskih naseljih; pri tem naj se omogoči povečanje pooblastil Policije v primerih skupinskega nasilja in okrepi prisotnost Policije v okoljih, kjer se zazna večje število nasilnih incidentov in groženj;
- da se okrepi storitve centrov za socialno delo za podporo družinam ter na centrih za socialno delo v občinah, kjer biva romska skupnost, zagotovi dodaten kader ter ustrezno strokovno podporo socialnim delavcem;
- vzpostavitev oziroma zagotovitev ustrezne varnosti uradnih oseb pri izvajanju postopkov v uradnih ustanovah;
- omogoči vzpostavitev učinkovitega izvrševanja pravnomočno izrečenih kazni v primeru izvajanja prekrškov in kaznivih dejanj, tako da bi bilo to dopuščeno tudi na socialne transferje;
- vzpostavi ustrezna zakonodaja na področju predšolske in šolske vzgoje tako, da bi v največji možni meri zaščitila pravice otrok do izobraževanja;
- omogoči vzpostavitev učinkovitega sistema, ki bo starše oziroma zakonite zastopnike in skrbnike v primeru neizpolnjevanja tako predšolskih kot osnovnošolskih obveznosti ter njihovega nesodelovanja s strokovnimi službami v vzgojno-izobraževalnem procesu ustrezno sankcioniral zaradi neizpolnjevanja teh obveznosti, tako da se v največji možni meri zaščiti pravica otrok do izobraževanja;
- vzpostavi učinkovit sistem, ki bo v največji meri preprečeval medvrstniško nasilje v šolah, pri čemer bo v primeru nasilja mladoletnikov in odklonskega vedenja učencev možen umik nasilnega učenca iz razreda in začasno vključitev v poseben vzgojni program.
2. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da zaradi neustreznega in neučinkovitega reševanja romske problematike v 7 dneh skliče strateški vrh parlamentarnih strank, Državnega sveta Republike Slovenije, lokalnih skupnosti, pristojnih ministrstev, Urada za narodnosti in predstavnikov Romov na temo reševanja romske problematike, ki postaja neobvladljiva.
Danes z vloženimi amandmaji ponovno predlagamo podobne rešitve. Ali bo tokrat vendarle prevladala potreba in pravica ljudi, ki so v stiski ali bo ponovno prevladala politična delitev, pa bomo videli ob koncu seje na glasovanju.
Koalicijski poslanci so predloge SDS na glasovanju ob sklepu seje ZAVRNILI.