Anja Bah Žibert: Koalicija zadaja nov udarec ustavnemu zapisu, da je Slovenija socialna država

Na današnjem nadaljevanju redne seje državnega zbora poslanci in poslanke obravnavajo novelo zakona o dedovanju. Stališče poslanske skupine SDS je podala poslanka Anja Bah Žibert.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

ANJA BAH ŽIBERT: Spoštovani! Že ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju na matičnem odboru, ki ga je v vladno proceduro vložila vlada oziroma Ministrstvo za pravosodje, se je izkazalo, da bi zakon morali pravzaprav obravnavati skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Namreč, najbolj problematičen del omenjenega zakona govori o omejevanju dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, in s tem zadaja nov udarec vsem, ki se znajdejo v stiski, največkrat, žal, ne po lastni krivdi.

Tako smo bili priče neki zviti potezi odgovornih in pilatovskemu prelaganju odgovornostni z enega na drugo ministrstvo, državljanke in državljani, ki so se znašli v revščini, pa bodo potegnili najkrajšo. Še več, določila, ki govorijo o omejitvi dedovanja do višine vrednosti prejete socialne pomoči oziroma socialnovarstvenih prejemkov, je nov udarec ustavnemu zapisu, da je Slovenija socialna država. Predsednik vlade in finančni minister vsako medijsko pozornost izkoristita za hvalisanje s podatki, da so se ekonomske, finančne in gospodarske razmere v državi izboljšale. Javno sprašujem, za koga so se izboljšale? Videti je, da je življenje prav lepo za vse tiste, ki so povzročili krajo našega skupnega premoženja in ugonobili podjetja ter banke. Za sanacijo slednjih je vsak državljan moral nameniti kar 2.500 evrov, nihče za to početje pa še ni bil obsojen.

Se mar življenje izboljšuje za vseh 300 tisoč ljudi, ki živijo pod pragom revščine, vas sprašujem? Se življenje izboljšuje za vse tiste, ki so zaradi gospodarske in bančne kriminalitete ostali brez služb in so danes primorani živeti od socialne pomoči, morda za starejše, ki potrebujejo varstveni dodatek. Mnogi od njih so v času zaposlitve dali vse od sebe in državi pustili celo svoje zdravje. Mnogi od njih pa, žal, danes ne zmorejo nuditi svojim odraščajočim otrokom normalnega otroštva. Še tisto, kar so si ti ljudje uspeli ustvariti z odrekanjem in trdim delom, ki so morda tudi s pomočjo dedovanja prišli do strehe nad glavo, bo država vzela njihovim potomcem oziroma dedičem.

6. in 7. člen tega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju sta nekaj, kar ne sledi načelu socialne države. 6. in 7. člen sta nekaj, kar jemlje dostojanstvo našim državljanom, ki so se znašli v stiski. 6. in 7. člen sta nekaj, kar ljudi obravnava, žal, kot številke in pretvarja v denar. Zato sta 6. in 7. člen obravnavanega zakona za Slovensko demokratsko stranko nesprejemljiva in jima ostro nasprotujemo.

Namreč, dedovanje premoženja osebe, ki je oziroma je bila primorana živeti od pomoči sredstev iz naslova denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, socialnovarstvenih prispevkov in pomoči za družinskega pomočnika, se ne bi smelo omejevati in jemati še tistega, kar potomcem ostane. Če pristajamo na takšne rešitve, potem več ne moremo govoriti o socialnih transferjih, ampak o pomoči ogroženim v obliki kreditov. Podatek, da je prišlo za kar 78 % znižanja upravičencev do prejemkov socialnovarstvenih dodatkov predvsem zato, ker ne želijo bremena pomoči, ki bi jo sicer potrebovali, prenesti na naslednje generacije, je šokanten. Raje živijo v človeku nedostojnih razmerah in revščini, kot da bi bremena prenašali na svoje dediče. Pravzaprav, če pogledamo podrobneje, ravnajo mnogo bolj odgovorno kot naša država, ki se vedno znova kreditira in dopušča, da bodo te kredite vračali svojci.

Skratka, pisati in govoriti pamflete, kot so socialna  pravičnost in varnost ter skrb za socialno šibke, hkrati pa sprejemati zakonodajo, ki pomeni jemanje dostojanstva in dodatno degradacijo, je za nas nesprejemljivo.