"Ves ta čas izjemnih okoliščin zaradi krize koalicija deluje odgovorno z zavedanjem, da ne poudarja naših razlik, temveč išče najboljše rešitve na vseh področjih, predvsem pa v boju za omilitev krize" je v intervjuju za tednik Demokracija poudarila Anja Bah Žibert.
Vida Kocjan se je o aktualnem družbeno političnem dogajanju pogovarjala s poslanko Slovenske demokratske stranke Anjo Bah Žibert.
Demokracija: Zdajšnja vlada je začela mandat 13. marca, od takrat dela dan in noč. Česa takega ne pomnimo. Kako vi doživljate ta čas?
Bah Žibertova: Prav je, da pri odgovoru na to vprašanje začnem v letu 2018, ko so bile predčasne državnozborske volitve. Takrat je SDS z 222.042 volilnih glasov oziroma s skoraj 25 odstotki volivcev prepričljivo zmagala. Zmaga na volitvah in zaupanje volivcev sta nas navdajala z zadovoljstvom in potrdila, da so naše predlagane rešitve pravi odgovori za boljše življenje državljanov. Volivci so na ta način izkazali jasno in nedvoumno voljo in željo, da SDS prevzame odgovornost za vodenje države. Čeprav je to v parlamentarnih demokracijah logično, se to ni zgodilo. Vlado je sestavil Marjan Šarec, čigar lista je na volitvah prejela skoraj pol manj glasov kot SDS. Kljub temu pa je SDS delovala kot konstruktivna opozicija, ki je vseskozi vlagala dobre zakonske predloge, a je takratna koalicija praktično vse zavrnila. Zaradi neizkušenosti in odsotnosti vizije o vodenju in smeri razvoja države Marjana Šarca posledično skoraj ni bilo zakonskih predlogov, zato so bile redne seje državnega zbora rekordno kratke. Vse našteto je nakazovalo, da prazno besedičenje in bleferska politika kljub popolni podpori prevladujočih medijev ne bo mogla dolgo zdržati. Marjana Šarca so konstantno zapuščali ministri in ožji sodelavci. Ob začetku ene največjih zdravstvenih kriz zaradi hitro napredujočega novega koronavirusa, ki je zajela ves svet in tudi Slovenijo, pa se je vlada v najbolj kritičnem trenutku sesula sama vase. Seveda se dobro spomnim prisege 14. Vlade RS pod vodstvom Janeza Janše. Takrat so me prevevali mešani občutki. Po eni strani sem bila vesela, da je vajeti prevzel človek z izjemnimi izkušnjami, znanjem in uveljavljenostjo na mednarodnem političnem parketu, ki ni le politik, ampak državnik. Janez Janša se je že v preteklosti večkrat izkazal kot učinkovit krizni menedžer. Po drugi strani pa sem delila zaskrbljenost z vsemi tistimi, ki so se zavedali, da je Marjan Šarec zapustil državo povsem nepripravljeno na soočenje s krizo. Brez varovalne opreme niso bili le zdravstveni delavci in delavci v domovih za starejše občane, ki so jo nujno potrebovali, temveč tudi drugi državljani. Nikoli ne bom pozabila, da ni bilo časa ministrski ekipi niti čestitati in ji zaželeti uspešno delo, saj je imela že neposredno po imenovanju svojo prvo sejo.
Demokracija: Kako se vse to odraža pri delu poslancev in kako to jemljejo opozicijski poslanci?
Bah-Žibertova: Ves ta čas izjemnih okoliščin zaradi krize koalicija deluje odgovorno z zavedanjem, da ne poudarja naših razlik, temveč v išče najboljše rešitve na vseh področjih, predvsem pa v boju za omilitev krize. Sprejetih je bilo pet protikoronskih zakonskih svežnjev, na poslanske klopi je prišel že šesti. Pred dnevi sta bila sprejeta tudi pomemben popravek proračuna za leto 2021 in proračun za leto 2022. Kljub velikim izdatkom za reševanje zdravstvene krize sta proračuna naravnana razvojno. Veliko denarja se namreč namenja novim investicijam, ki so pomemben generator gospodarske rasti. Infrastrukturi se namenja dodatnih 269 milijonov evrov, gospodarstvu 122 milijonov evrov. Podhranjeno zdravstvo bo prejelo dodatnih 334 milijonov evrov, za reševanje socialne problematike bo namenjenih dodatnih 308 milijonov evrov, 151 milijonov evrov pa bo dodatnih sredstev za razvoj šolstva in raziskav. Občinam je realizirala dolgo pričakovano in v preteklosti večkrat obljubljeno pomoč v obliki višjih povprečnin. S tem bo tudi njihov razvoj hitrejši. Kot je znano, je junija vlada ponudila vsem opozicijskim strankam in predstavnikoma narodnih manjšin predlog za sodelovanje v obliki partnerstva, namenjenega skupnemu sodelovanju in iskanju najboljših rešitev za Slovenijo. Nujen pomen sodelovanja so prepoznali le v SNS ter predstavnika narodnih manjšin, na žalost pa so druge opozicijske stranke na škodo Slovenije to gladko zavrnile in raje ostale na svojem bregu napadalnega političnega delovanja. Praktično od prvega dne nastopa naše vlade je večina opozicije delovala destruktivno in povrh vsega še na ulice poslala svoje privilegirance, ki na petkovih protizakonitih shodih vznemirjajo državljane in na vsak način želijo izzvati občutek izrednih razmer.
Demokracija: V državnem zboru ste med drugim članica komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Kaj se tu dogaja?
Bah Žibertova: Članstvo v KNOVS jemljem še posebej odgovorno, saj komisija obravnava izjemno občutljive in tajne podatke, ki so pomembni za nacionalno varnost in nadzor nad varnostnimi in varnostno-obveščevalnimi službami. To je tudi eno redkih delovnih teles, v katerem ima večino opozicija, ki ima tudi predsednika. Delovanje vseh devetih članov v komisiji bi moralo slediti poglavitnemu poslanstvu komisije in ne političnim zlorabam. Žal pa je zaradi nesprejemljivega in škodljivega vodenja poslanca SD Matjaža Nemca komisija izgubila kredibilnost in postala tračarsko omizje, kjer so deseti sedež zasedli novinarji opoziciji servilnih medijev.
Demokracija: Z enim od poslancev ste pred kratkim podali ovadbo proti neznanemu storilcu, ki je zaupne informacije KNOVS spravil v javnost. Za kaj gre v tej ovadbi?
Bah Žibertova: Res je. S poslanskim kolegom Dejanom Kalohom sva naredila tisto, kar bi glede na vse informacije, ki so prišle v javnost, moral storiti Matjaž Nemec, ki je po mojem prepričanju odgovoren tako objektivno kot subjektivno. V primeru odtekanja tako pomembnih informacij, za katere so izvedeli in o njih podrobno poročali na POP TV in v časopisu Dnevnik, sva ravnala z vso odgovornostjo in podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Ovadba se nanaša na konkretne informacije, ki so bile posredovane prej omenjenim medijem iz nenapovedanega nadzora na Generalni policijski upravi, Nacionalnem preiskovalnem uradu in Slovenski obveščevalni agenciji. S tem ni nastala le škoda omenjenim organom, ampak menim, da je bila ogrožena tudi nacionalna varnost zaradi izdaje tajnih podatkov, ki so se navezovali na nasilne proteste le nekaj dni kasneje. Žal o podrobnostih ovadbe ne morem povedati več. Dejstvo pa je, da smo se nadzora udeležili štirje člani KNOVS (od teh midva z Dejanom Kalohom), kar krog osumljenih močno oži. Zato menim, da tožilci ne bodo imeli veliko dela, pomembno pa je, da se zadeve lotijo in jo obravnavajo skrajno resno in odgovorno. Pomenljivo pa je, da nacionalna televizija ni zmogla toliko poguma, da bi to pomembno temo, ki je bila predstavljena tudi na tiskovni konferenci, sploh omenila.
Demokracija: Kot razumem, so bile stvari povezane tudi z nasilnimi protesti v Ljubljani. Kako ocenjujete te proteste? Napovedujejo se novi, v katerih naj bi sodelovale tudi kriminalne združbe?
Bah Žibertova: Pazi na svoje misli, ker te postanejo tvoje besede. Pazi se svojih besed, ker postanejo tvoja dejanja, je znani rek. In ravno to se nam dogaja. Na petkovih protestih smo bili priča pozivanju k uboju predsednika vlade Janeza Janše, klicu »Smrt janšizmu!« in okrvavljenim mizam, ki so bile namenjene ministru Vasku Simonitiju in njegovim najožjim sodelavcem. Verbalno nasilje, ki ga opozicija in MSM niso nikoli obsodili, temveč so ga celo aktivno podpirali in ga tolerira tudi naš pravosodni sistem, je pripeljalo do nasilnih protestov, v katerih so bili poškodovani policisti in novinarji. V posmeh vsem, predvsem pa poškodovanim, si je nacionalna televizija v nasprotju z zakonodajo in s kodeksom privoščila reklamni pogovor z enim od vodilnih organizatorjev nasilnih protestov in kriminalcem Anisom Ličino. Kljub zgražanju javnosti urednica Tednika Jelena Aščić ni bila odstavljena, kar dodatno potrjuje, da nacionalna televizija promovira in podpira nasilne izgrednike. Naj ob tem spomnim, da je moral novinar Igor Pirkovič samo zaradi intervjuja s hrvaškim glasbenikom odstopiti kot urednik te oddaje.
Demokracija: Ali je po vašem mnenju opozicija v zdajšnji sestavi sploh verodostojna?
Bah Žibertova: V demokratični družbi imata koalicija in opozicija svoji vlogi. Tako je tudi prav. Današnja težava v Sloveniji pa je, da v tako ključnih trenutkih, kot je soočanje z zdravstveno krizo, opozicija zavrača vsako sodelovanje in za vsako ceno nasprotuje predlaganim rešitvam. V dobrega pol leta težkega obdobja so vložili kar tri popolnoma deplasirane in vsebinsko prazne interpelacije. V primeru gospodarskega ministra Počivalška so šli tako daleč, da so mu očitali celo uspešno pridobivanje prepotrebne varovalne opreme, za kar bi morala poskrbeti že njihova vlada. Nikoli si nisem mislila, da je v ljudeh lahko nakopičene toliko negativne energije, sovraštva in agresije, kot jo doživljam pri tej opoziciji (z izjemo SNS), ki reflektira svoje frustracije in zagrenjenost nad koalicijo in vlado. Včasih se je s takšnim delovanjem opozicijskih strank res težko soočiti. Meni je pri tem v veliko pomoč družina in Sveto pismo, ki ga vzamem v roke v večernih urah.
Demokracija: Priča smo tudi izredno konfliktnemu obnašanju Mihe Kordiša, poslanca Levice, v državnem zboru. Kako gledate na to in kako to sploh lahko prenašate?
Bah Žibertova: Pri poslancu Kordišu ne gre le za neprimerno in nedostojno obnašanje, temveč za mnogo več. Od njegovih izrečenih groženj in številnih izpadov se stranka Levica ni nikoli ogradila in daje vedeti, da ga pri tem podpira. Prav tako je brez pooblastil delil informacije z zaprte seje odbora za notranje zadeve, ki so bile povrh vsega še lažne. S tem si je kazensko ovadbo spisal kar sam. Poleg vsega ni zaskrbljiva le njegova nasilna retorika, ampak smo bili priča tudi njegovi nameri po nasilju, ki se je odražala na protestih na Kotnikovi. Takrat so se podobno obnašali tudi drugi predstavniki Levice in s hladnim orožjem opremljeni pripadniki Antife. Na seji odbora za zdravje, ki ga vodim, je zdravnike celo označil za mazače. Kot predsednica odbora sem ga v skladu s poslovnikom opozorila in mu odvzela besedo. Menim, da je to edina prava pot, da se njegovo neprimerno vedenje ustavi. Po meni bi se morali zgledovati tudi drugi predsedujočimi odborov, ki se soočajo s Kordiševimi izpadi. Res pa je, da me bolj kot Kordiš sam skrbijo ljudje, ki takšno agresivno politiko podpirajo.
Demokracija: Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB si zelo prizadevajo za vnovični prevzem oblasti, čeprav je Marjan Šarec konec januarja priznal, da vodenju vlade ni kos in je vrgel puško v koruzo, z njim je padla tudi koalicija. Ni to neresno, žalostno, si Slovenija zasluži to?
Bah Žibertova: Slovenija si ne zasluži, da bi jo še kdaj vodile stranke, ki so v ključnih trenutkih pokleknile in reševanje najtežjih zadev preložile na vlado Janeza Janše. Ta se je s trdim delom praktično 24 ur na dan lotila reševanja zamujenega in vse svoje sile usmerila v delovanje za dobro ljudi. Sicer pa temu vprašanju ne posvečam veliko pozornosti. Z isto vnemo, kot delam danes kot koalicijska poslanka, sem delovala tudi v opoziciji, le da sta odgovornost in teža dela sedaj bistveno večji. Ko začutim težino svojega dela in mislim, da sem izčrpala ves potencial, se spomnim na predsednika Janšo, ki nosi najtežje breme in odgovornost. Takrat dobim nov zagon in željo delati za dobro ljudi. To je moje poslanstvo.
Demokracija: Pojavil oziroma ponudil se jim je mandatar Jože P. Damijan. Govorijo o koaliciji KUL, Šarec je dejal, da jim v državnem zboru manjka 7 glasov. Po drugi strani posamezniki poročajo, da stvari iz ozadja vodi Gregor Golobič. Kako gledate na to, kaj opažate in kaj pričakujete?
Bah Žibertova: Slovenska demokratska stranka vodenja države nikoli ni razumela kot sredstva za uresničevanje lastnih interesov, temveč vedno znova želi le izboljšati življenje državljanov. Zato nas tudi nikoli ni strah trenutka, ko bo treba to mesto zapustiti. Vendar pa se v demokratični državi stranke s svojimi programi soočijo na volitvah, najboljši zmaga, potem pa z vso legitimnostjo sestavlja vlado. Koalicija KUL pa za mandatarja ponuja nekoga, ki se ni preizkusil na volitvah. Nekakšni tehnični mandatarji in od daleč pripeljani obrazi, ki naj bi nas rešili, se še nikoli niso izkazali za nekaj dobrega. Da pa nekdo ruši vlado v teh kriznih časih, pa je sploh neodgovorno. Po drugi strani pa ... Če imajo ta čas res 46 glasov v parlamentu, naj sestavijo vlado. Kaj sploh čakajo? Vseeno mislim, da gre bolj za prazne besede kot pa karkoli resnega.