Parlamentarna preiskovalna komisija ni bila ustanovljena z namenom političnega obračunavanja, temveč z jasnim ciljem zaščite ustavne pravice do pitne vode, kot jo določa 70.a člen Ustave Republike Slovenije.
V okviru preiskave je komisija zaslišala 63 prič – med njimi vrhunske zdravnike, biologe, hidrologe, gradbene inženirje ter druge strokovnjake. Njihova opozorila so bila jasna: projekt kanala C0 predstavlja resno tveganje za vodonosnik Ljubljanskega polja in za oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
Po ugotovitvah stroke ni vprašanje, ali lahko pride do onesnaženja, temveč zgolj vprašanje časa, kdaj bi do tega lahko prišlo, če bi kanal začel delovati.
Komisija je pripravila obsežno poročilo s številnimi strokovnimi mnenji, ugotovitvami in opredeljenimi odgovornostmi. Vendar koalicijski člani komisije poročila niso podprli in so s tem preprečili njegovo sprejetje. Namesto razčiščevanja dejstev in transparentne razprave so se odločili za politično blokado dela komisije.
Med ključnimi dejstvi, ki so bila predstavljena v okviru preiskave, izstopajo:
-
Državni zbor je leta 2019 soglasno sprejel priporočila za zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika in zahteval zadržanje gradnje kanala C0 do izvedbe presoje vplivov na okolje (PVO) ter revizije projekta.
-
Po nastopu vlade Roberta Goloba je prišlo do ravnanj v nasprotju s temi priporočili, saj je ministrstvo omogočilo nadaljevanje gradnje brez izvedene presoje vplivov na okolje.
-
Na odseku Brod–Ježica, kjer poteka sporni del trase, danes ni greznic, ki jih Mestna občina Ljubljana navaja kot razlog za gradnjo kanala.
-
Za ključen del trase nikoli ni bil sprejet občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), okoljski pogoji pa so bili preneseni iz drugega območja.
-
Geološki zavod Slovenije in strokovnjaki Fakultete za gradbeništvo in geodezijo opozarjajo, da nobena kanalizacija ni popolnoma vodotesna in da bi lahko prišlo do stalnega iztekanja odpadnih voda v območje vodonosnika.
-
Projekt se izvaja na vodovarstvenem območju, kjer uredba o vodovarstvenem območju posege takšne vrste prepoveduje.
Projekt kanala C0 je postal tudi kazensko-pravno vprašanje. Leta 2025 je Specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper župana Zorana Jankovića in uradnike Upravne enote Ljubljana zaradi suma nepravilnosti pri izdaji gradbenih dovoljenj.
Ob tem je poslanka Anja Bah Žibert predstavila tudi kazensko ovadbo zoper ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, nevestnega dela v službi in kršitve tajnosti postopka. Po navedbah komisije ministrstvo kljub večkratnim pozivom ni posredovalo podatkov, kdo je vodil postopek in odločil, da presoja vplivov na okolje za projekt ni potrebna.
Projekt kanala C0 je po besedah poslanke postal primer, kako se lahko politična volja postavi nad varstvo pitne vode, nad pravice lastnikov zemljišč in nad opozorila stroke.
V Slovenski demokratski stranki zato poudarjajo, da je treba gradnjo kanala C0 ustaviti, izvesti presojo vplivov na okolje ter sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito pitne vode in zdravja ljudi.