Anja Bah Žibert: Kaj bo storilo ministrstvo za kulturo za dvig domovinske zavesti, povezane z osamosvojitvijo Republike Slovenije?
petek, 28. 8. 2015Z zaskrbljenostjo opažam številne pojave poveličevanja imen nosilcev funkcij v prejšnjem totalitarnim režimom, totalitarnih simbolov, ki predstavljajo simbol kršenja človekovih pravic in temeljnih pravic. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s pozitivnim oblikovanjem domovinske zavesti povezano z osamosvojitvijo Republike Slovenije.Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.Spoštovana gospa ministrica!23. avgusta se obeležuje kot dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. In sicer na podlagi posebne resolucije, ki jo je sprejel Evropski parlament 2. aprila 2009 na podlagi temeljnih mednarodnopravnih aktov, kot sta Splošna deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah in Listin Evropske unije o temeljnih pravicah, ob upoštevanju Resolucije Sveta Evrope o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov.
Omenjeni praznik obeležujemo na dan podpisa sporazuma Molotov-Ribbentrop, s katerim sta si totalitarna režima nacional-socialistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza, 23. avgusta 1939 razdelili Vzhodno Evropo. Sporazum s prilogami je bil podlaga za začetek 2. svetovne vojne in za vojaško agresijo z namenom razdelitve interesnih teritorialnih območij med nacional-socialistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, ki je veljala vse do napada Nemčije na Sovjetsko zvezo dne 22. junija 1941. Ob tem velja dodati, da je izbiro 23. avgusta kot dneva spomina na mrtve že leta 2008 predlagala tudi Praška deklaracija o evropski zavesti in komunizmu, ki jo je med drugim podpisal tudi nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. 23. avgust je imel poseben pomen v številnih državah, saj so na ta dan v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v zahodnih državah prirejali demonstracije, na katerih so opozarjali na sovjetske zločine in kršitve človekovih pravic. Zaradi vsega tega je Evropski parlament v resoluciji pokazal spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi, se poklonil vsem, ki so se bojevali proti tiraniji in zatiranju, ter obnovil svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic. Evropski parlament je poudaril pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave, ter znova potrdil svoje enotno mnenje proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje.Sama z zaskrbljenostjo opažam številne pojave poveličevanja imen nosilcev funkcij v prejšnjem totalitarnim režimom, totalitarnih simbolov, ki predstavljajo simbol kršenja človekovih pravic in temeljnih pravic (npr. v Republiki Sloveniji še vedno stojijo revolucionarno/komunistični spomeniki, poimenovane ulice in trgi …). Glede na to, da je od razpada komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi minilo že več kot 20 let, je to še toliko bolj zaskrbljujoče.S spominskimi obeležji, poimenovanji ulic in trgov bi morali obeleževati spomin na vrednostno središče slovenskega naroda in spodbujati domovinsko zavest, povezano z osamosvojitvijo Republike Slovenije. Tako se pa še žal z njimi po večini vedno ohranja priznanje nekdanjemu totalitarnemu režimu. Poimenovanja ulic, trgov, postavljanje spominskih obeležij (npr. spomenik Borisa Kidriča v Ljubljani, Tita v Velenju …), ki simbolizirajo nekdanji totalitarni režim niso v skladu s temeljnimi ustavnimi vrednotami in so v nasprotju s človekovim dostojanstvom. To izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-109/10, ki je odpravilo člen Odloka o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana, s katerim so poimenovali »Titovo cesto«. »…V Republiki Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno. …«.
Glede na stvarno pristojnost Ministrstva za kulturo, vas sprašujem naslednje:1. Ali se strinjate, da imamo v Republiki Sloveniji še vedno spominska obeležja, poimenovanje ulice in trge, ki simbolizirajo nekdanji totalitarni režim in predstavljajo poveličevanje komunističnega totalitarnega režima? Ali bi morala biti ta po vašem mnenju nadomeščena s spominskimi obeležji, poimenovanji ulic in trgov, ki bi obeleževala spomin na vrednostno središče slovenskega naroda povezano z osamosvojitvijo Republike Slovenije?2. Ali se strinjate in podpirate, da na enem od osrednjih trgov, Trgu republike, še vedno stoji spomenik revoluciji?3. Kaj boste storili, da bodo spominska obeležja, poimenovanja ulic in trgov spodbujala domovinsko zavest, povezano z osamosvojitvijo Republike Slovenije?4. Kaj boste storili za dvig domovinske zavesti, povezano z osamosvojitvijo Republike Slovenije?
Omenjeni praznik obeležujemo na dan podpisa sporazuma Molotov-Ribbentrop, s katerim sta si totalitarna režima nacional-socialistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza, 23. avgusta 1939 razdelili Vzhodno Evropo. Sporazum s prilogami je bil podlaga za začetek 2. svetovne vojne in za vojaško agresijo z namenom razdelitve interesnih teritorialnih območij med nacional-socialistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, ki je veljala vse do napada Nemčije na Sovjetsko zvezo dne 22. junija 1941. Ob tem velja dodati, da je izbiro 23. avgusta kot dneva spomina na mrtve že leta 2008 predlagala tudi Praška deklaracija o evropski zavesti in komunizmu, ki jo je med drugim podpisal tudi nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. 23. avgust je imel poseben pomen v številnih državah, saj so na ta dan v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v zahodnih državah prirejali demonstracije, na katerih so opozarjali na sovjetske zločine in kršitve človekovih pravic. Zaradi vsega tega je Evropski parlament v resoluciji pokazal spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi, se poklonil vsem, ki so se bojevali proti tiraniji in zatiranju, ter obnovil svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic. Evropski parlament je poudaril pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave, ter znova potrdil svoje enotno mnenje proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje.Sama z zaskrbljenostjo opažam številne pojave poveličevanja imen nosilcev funkcij v prejšnjem totalitarnim režimom, totalitarnih simbolov, ki predstavljajo simbol kršenja človekovih pravic in temeljnih pravic (npr. v Republiki Sloveniji še vedno stojijo revolucionarno/komunistični spomeniki, poimenovane ulice in trgi …). Glede na to, da je od razpada komunističnih diktatur v srednji in vzhodni Evropi minilo že več kot 20 let, je to še toliko bolj zaskrbljujoče.S spominskimi obeležji, poimenovanji ulic in trgov bi morali obeleževati spomin na vrednostno središče slovenskega naroda in spodbujati domovinsko zavest, povezano z osamosvojitvijo Republike Slovenije. Tako se pa še žal z njimi po večini vedno ohranja priznanje nekdanjemu totalitarnemu režimu. Poimenovanja ulic, trgov, postavljanje spominskih obeležij (npr. spomenik Borisa Kidriča v Ljubljani, Tita v Velenju …), ki simbolizirajo nekdanji totalitarni režim niso v skladu s temeljnimi ustavnimi vrednotami in so v nasprotju s človekovim dostojanstvom. To izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-109/10, ki je odpravilo člen Odloka o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana, s katerim so poimenovali »Titovo cesto«. »…V Republiki Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno. …«.
Glede na stvarno pristojnost Ministrstva za kulturo, vas sprašujem naslednje:1. Ali se strinjate, da imamo v Republiki Sloveniji še vedno spominska obeležja, poimenovanje ulice in trge, ki simbolizirajo nekdanji totalitarni režim in predstavljajo poveličevanje komunističnega totalitarnega režima? Ali bi morala biti ta po vašem mnenju nadomeščena s spominskimi obeležji, poimenovanji ulic in trgov, ki bi obeleževala spomin na vrednostno središče slovenskega naroda povezano z osamosvojitvijo Republike Slovenije?2. Ali se strinjate in podpirate, da na enem od osrednjih trgov, Trgu republike, še vedno stoji spomenik revoluciji?3. Kaj boste storili, da bodo spominska obeležja, poimenovanja ulic in trgov spodbujala domovinsko zavest, povezano z osamosvojitvijo Republike Slovenije?4. Kaj boste storili za dvig domovinske zavesti, povezano z osamosvojitvijo Republike Slovenije?