V Poslanski skupini SDS ne podpiramo Miodraga Đorđevića za mesto predsednika Vrhovnega sodišča, saj ta funkcija zahteva ničelno toleranco, ko gre za vprašanje neodvisnosti, nepristranskosti, transparentnosti, integritete in ugleda sodstva.
Novi predsednik Vrhovnega sodišča je s podporo leve politične opcije postal Miodrag Đorđević. V Poslanski skupini SDS smo glasovali proti, argumente je predstavila poslanka Anja Bah Žibert.
Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.
Sodstvo kot neodvisna veja oblasti bi moralo z nepristranskim in neodvisnim sojenjem bistveno vplivati h krepitvi vladavine prava in pravne države. Sodbe bi morale postavljati ločnico med tistim, kar je prav, dopustno, pošteno in zakonito ter kaj ni.
Kakšna pa je naša realnost? Jankoviću se mimogrede odpiše 29 milijonov evrov in še 8 milijonov evrov davčnega dolga, obrnejo pa se stran v zadevi Farmacevtka. Na drugi strani pa se človeku zaradi 124 evrov odvzame streho nad glavo. Sicer pa, kaj lahko pričakujemo drugega, saj se je Janković javno pohvalil, da se ne boji, da bi moral kadarkoli za zapahe, ker je nasprotnik Janeza Janše, ki ga je slovensko pravosodje tik pred volitvami poslalo v zapor, s čimer je postal edini politični zapornik znotraj EU. Padle slovenske sodbe pred evropskim sodiščem za človekove pravice pa samo še potrjujejo, da imamo resen problem.
Seveda to ne velja za vse, ki delijo pravico na naših sodiščih. Žal se pa sposobni in učinkoviti kadri ne želijo izpostavljati in kandidirati na ključne funkcije, saj so zaradi negativne selekcije v naprej obsojeni na poraz. Še huje je, da tisti, ki si upajo opozoriti na konkretne težave znotraj sistema, postanejo tarča za obračunavanje in diskreditacijo. Medtem pa se sodni izbranci brez težav udeležujejo piknikov stranke SD oziroma se ponosno razkazujejo s simboli totalitarnega sistema ali pa obračunavajo na družabnih omrežjih.
Negativna selekcija se kaže tudi pri tokratnem imenovanju na funkcijo predsednika najvišjega sodišča v državi. Po kar dvakrat neuspelem razpisu se je na tretjega prijavil zgolj Miodrag Đorđević, ki pa bo moral zaradi starostnih omejitev funkcijo končati že na polovici mandata. Zakaj predstavitev šestletnega programa za tri leta? A to ni ključno.
Poslanska skupina SDS Đorđevića ni podpirala že pri njegovih prejšnjih kandidaturah in tudi za mesto predsednika Vrhovnega sodišča ga ne bomo, saj ta funkcija zahteva ničelno toleranco, ko gre za vprašanje neodvisnosti, nepristranskosti, transparentnosti, integritete in ugleda sodstva. Prav je, da našo odločitev tudi utemeljimo, saj tega ne boste našli v predstavitvi ministrice za pravosodje. Mimogrede, po poročanju medijev mu je taista ministrica podporo koalicije najprej celo odrekla.
Đorđević je leta 2009 v času Pahorjeve vlade že kandidiral za predsednika Vrhovnega sodišča. Takrat njegove kandidature niso podprli vrhovni sodniki in Sodni svet, proti sta bila tudi Ministrstvo za pravosodje ter leva koalicija. Na Ministrstvu za pravosodje so glede njegove kandidature izjavili: »V javnem interesu je, da Vrhovnemu sodišču predseduje ugleden in radikalno neodvisen vrhovni sodnik z najvišjimi moralnimi kakovostmi in sposobnostmi opravljanja nalog vodstvenega mesta.« In za to gre. Koalicija, sprašujem vas, kaj je danes drugače? Mar te lastnosti niso več pomembne in potrebne?
Leta 2015 se je želel povzpeti med sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice. Njegova kandidatura se je ustavila že pri predsedniku države Pahorju, ki ga ni predlagal v izvolitev državnemu zboru. 2019 mu je sicer uspel podvig na funkcijo podpredsednika Vrhovnega sodišča, a tudi takrat ni dobil vseh glasov levega političnega pola, ki danes tvori koalicijo.
Sodnik Đorđević je tisti, ki je dosegel mirovanje svoje sodniške funkcije in je v času, ko se je Slovenija soočala z velikimi sodnimi zaostanki, opravljal službo v Makedoniji, čeprav je zakon določa drugače. Takratni predsednik Sodnega sveta je dejal, da Đorđević tega dela ne bi smel opravljati. Đorđevićevo ime se pojavlja tudi v aferi Pro Plus, ko je Slovenija izgubila sodbo pred evropskim sodiščem. Vrhovno sodišče se je takrat škandalozno odzvalo z zapisom, da spoštuje samo tiste odločbe evropskega sodišča, ki se jim zdijo prepričljive.
Ob aferi Masleševe diplome se Đorđeviću kot predstavniku vodstvene strukture Vrhovnega sodišča ni zdelo potrebno, da se odzove in v interesu zaščite integritete in transparentnosti zahteva razkritje podatkov oziroma originala diplome.
S podporo Đorđeviću koalicija žal še naprej ščiti sodni sistem pred tranzicijo, ki se ji vseskozi izmika. Ljudje pa bodo imeli še naprej nizko in še nižje zaupanje v pravosodje.
