Iskanje

Pridruži se

Anja Bah Žibert: Cilj azilne politike ni integracija, temveč pomoč tistemu, ki je ogrožen v svoji domovini

S predlogom sprememb zakona o mednarodni zaščiti v Slovenski demokratski stranki odgovarjamo na izziv časa, ki mora ob zagotavljanju pomoči tistim, ki jo res potrebujejo, poskrbeti za krepitev varnostne politike države in slediti zmožnostim, ki jih kot država sploh imamo. Poslanci inposlanke na predlog poslanske skupine SDS na današnjem nadaljevanju decembrske sejeobravnavajo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o mednarodni zaščiti. V imenupredlagatelja je stališče podala poslanka SDS Anja Bah Žibert.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki niavtoriziran.
Danes je vsej Evropi in tudi širši javnosti jasno, dapri migrantski problematiki ni prostora za sprenevedanje. Temu bi morala z vso odgovornostjoslediti tudi Slovenija. Soočeni smo z dejstvom, da v Evropi nekatere stvaridelujejo, druge žal ne, da za nekatera področja velja skupna politika, za drugane. Dejstvo je tudi, da posamezni predpisi in skupne politike ne delujejooziroma niso prilagojene izzivu teh razsežnosti. Problem migrantskega toka jetudi naš problem in nihče ga ne bo rešil namesto nas.V Sloveniji je od sredine oktobra do danes ilegalno prestopilomejo že več kot 300.000 migrantov. Po nekaterih navedbah bo naslednje leto v EUprišlo še najmanj 3 milijone migrantov in beguncev. Val se bo torej nadaljevalin predvidoma krepil, ko bo zime konec.
Kolegice in kolegi. Lahko smo še tako odprta družba,lahko smo še tako humanitarno in solidarno ozaveščeni, a mimo dejstev inrealnosti pač ne moremo iti. Evropi bo enkrat enostavno zmanjkalo prostora zavseh deset milijonov ljudi, ki želijo priti k nam. Evropa tega bremena ne bozmogla ali pa bo postala prav tak prostor, iz katerega sedaj bežijo ti ljudje.Sprašujem vas, kam bomo potem bežali vsi skupaj. Tem ljudem je seveda trebapomagati, a predvsem jim moramo pomagati na njihovem področju in v njihovidomovini. Potrebujejo pomoč pri vzpostavljanju miru in izgradnji sistema, kijim bo omogoča varno, dostojno življenje v njihovih državah.Prosilcev za mednarodno zaščito, v nadaljevanju bomuporabljala tudi termin azil, se v državah, ki so zahodno in severno od nas,drastično povečuje. Samo še vprašanje časa je, kdaj bodo njihove zmogljivostiprenasičene in novih prosilcev za azil ne bodo zmogli več sprejemati.Zavedanje, da je naslednja v tej vezni posodi Slovenija, bi od vladepričakovalo pravočasno reagiranje. Praktično pa nobenega ukrepa na področjumigrantske problematike ta vlada ni sprejela pravočasno. V vseh ukrepih je šloza gašenje požara. Tako smo bili soočeni s sprejemanjem »horuk« zakonodaje inukrepov, čeprav bi marsikaj lahko naredili skupaj, prej, bolje in boljtransparentno.Potrebno je poudariti, da je Slovenska demokratska strankakljub neuspešnemu pristopu vlade do reševanja te problematike vseskozi delovalakonstruktivno in podprla vse rešitve, ki so pomenile zagotavljanje večjevarnosti državljanov, kot tudi pribežnikov.Tudi s tem predlogom sprememb zakona o mednarodni zaščiti smov Slovenski demokratski stranki čakali kar nekaj časa, saj je ta predlogsprememb obljubljala vlada. In ker se ni zgodilo nič smo v Slovenskidemokratski stranki vložili predlog sprememb dveh zakonov: zakon o mednarodnizaščiti in zakon o varstvu javnega reda in miru, o katerem bomo govorili večnekoliko kasneje.Spoštovani. Cilj azilne politike ni v integraciji. Cilj je, dase azil podeli nekomu, ki je v svoji domovini ogrožen in to za toliko časa,kolikor trajajo te grožnje. Seveda pa bo ta slika povsem drugačna v primeru, čebodo prevladale ambicije tistih, ki želijo po vzoru urednika Mladine vSlovenijo pripeljati 50.000 novih volivcev in bodo temu cilju prilagajali tudiazilno politiko. Če bo temu tako, potem se moramo resno vprašati, kaj počnemo znašo očetnjavo, našo identiteto in vrednotami.
Foto: DZ.

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.