V Sloveniji obstajajo velike razlike v cenah vrtcev ter v kvaliteti in obsegu storitev v posameznih enotah znotraj iste oziroma druge občine, uporabnike pa motijo tudi razlike v kvaliteti bivanjskih objektov ter način izračuna cene vrtca.
Poslanka Anja Bah Žibert je na Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luko Mesca naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s cenami vrtcev.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Mnoge občine po Sloveniji so v zadnjem času, zaradi vsesplošnega višanja cen podražile tudi cene vrtcev, ki so izračunane na podlagi cen stroškov dela, stroškov materiala in storitev ter stroškov živil za obroke otrok, kar posebej prizadene starše otrok prvega starostnega obdobja. Nekatere slovenske občine zato dajejo tudi dodatne popuste in olajšave na plačilo vrtca, kar še dodatno poglablja razlike med starši, ki živijo v različnih občinah po Sloveniji. Med starši oz. družinami v različnih občinah zato prihaja do čedalje večjih razlik tako v mesečnih cenah vrtcev kot v kvaliteti, obsegu storitev in kvaliteti bivanjskih prostorov.
Za primerjavo: cene vrtcev za prvo starostno obdobje se trenutno gibljejo med 539,81 eur v Mestni občini Celje, 591,34 eur v občini Žalec, 446,48 EUR v občini Dobje, 576,00 eur v Ljubljani, 468,24 eur v Murski Soboti. Na ravni države, kot so v nedavni raziskavi ugotavljali v časniku Finance, je cena vrtcev za prvo starostno obdobje trenutno najvišja v občinah Brežice (624 evrov), Radovljica (609,04 evra), Ig (598,94 evra), Žalec (591,34 evra) ter Ormož (do 588,47 evra). Pri trenutno aktualnih podatkih je treba upoštevati, da so mnoge občine cene nazadnje spremenile v lanskem letu, zato bo do jeseni v marsikateri občini – v nekaterih so to že napovedali – prišlo do povišanja cen vrtcev.
Name se obračajo starši, ki opozarjajo na velike razlike v cenah vrtcev, na velike razlike v kvaliteti in obsegu storitev v posameznih enotah znotraj iste oziroma druge občine, motijo pa jih tudi razlike v kvaliteti bivanjskih objektov ter na (neprimeren) način izračuna cene vrtca.
Glede na navedeno vas zato sprašujem naslednje:
- Kako je mogoče, da CSD pri izračunu premoženja staršev/družine kot prihodek upošteva tudi kilometrino, ki jo starš dejansko porabi za prevoze na delovno mesto in z njega ter za vzdrževanje avtomobila (npr. veterinar na terenu)? Kje obstaja zakonska podlaga in ali namerava MDDSZ na tem področju kaj spremeniti?
- Kako je mogoče, da v določenih vrtcih v ceno vrtca za 1. starostno obdobje niso vključene otroške plenice in jih morajo starši zagotoviti sami, v drugih vrtcih pa so te vključene v ceno? Ali v zvezi s tem obstajajo kakšna (poenotena) pravila, pravni akti in če, katera?
- Kako je mogoče, da se nekateri javni vrtci nahajajo v kontejnerju brez izolacije, pod tlemi, brez terase s 100 let staro telovadnico, drugi pa v na novo zgrajenih sodobnih stavbah z igriščem, izhodom na zelenico, teraso in parkom? Ali obstajajo (poenoteni) standardi oz. zahteve za stavbe, v katerih se izvaja dejavnost (javne) predšolske vzgoje in kateri?
- Kako nameravate na MDDSZ rešiti opisano diskriminatorno situacijo? Ali ste seznanjeni s to situacijo? Ali je na področju načina izračunavanja dohodkovnih razredov staršev oz. družine za namen določitve dohodkovnega razreda in posledično cene vrtca v pripravi kakšna zakonska sprememba? Če da, prosim za časovnico?
