Aneksi zaščitna blagovna znamka SCT

Do včeraj je bila zabeležka zgolj članek v Večeru, zdaj pa je to potrjen dokaz oziroma s pričo potrjeno dejstvo. Na današnji novinarski konferenci je poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje nepravilnosti pri gradnji avtocest, Rado Likar pojasnil, da je zabeležka o avgustovskem sestanku iz leta 2004, na katerem se je dogovorilo, katere posle bo pridobil SCT, mimo postopkov javnega naročanja, do včeraj bila zgolj članek v Večeru, danes pa je to potrjen dokaz oziroma s pričo potrjeno dejstvo.

Likar je pojasnil, da je preiskovalna komisija včeraj zaslišala Jožefa Zimška, nekdanjega predsednika nadzornega sveta DARS, mag. Stanka Debelljaka, nekdanjega člana uprave DARS – direktor za finančne zadeve in v nadaljevanju Antona Peklaja, nekdanjega člana uprave DARS – direktorja za tehnično pripravo in izvedbo del.”Predmet včerajšnjega zaslišanja je bil v medijih objavljen zapisnik oziroma zabeležka sestanka med DARS-om SCT-jem in predstavniki vladajoče politike, konec avgusta 2004, na katerem se je dogovorilo, katere posle bo pridobil SCT, mimo postopkov javnega naročanja. Iz zabeležke tega sestanka izhaja, da sta sestanku prisostvovala tudi bivši vodja poslanske skupine LDS Anton Anderlič in bivši generalni sekretar LDS-ove vlade g. Mirko Bandelj,” je dejal Likar.

Izpostavil je, da čeprav je g. Abdon Peklaj zabeležko označil kot spisek želja, “dejstva nakazujejo, da je šlo za konkreten dogovor, ki je bil kasneje tudi uresničen.” Po besedah Rada Likarja je bilo v zapisu iz avgusta 2004 določeno, “kako naj bi potekali dogodki in razdelitev denarja v primerih izvajanja del elektrostrojne opreme za predor Trojane in pa dela glede gradnje predora Šentvid.” “Iz zabeležke sestanka je jasno razvidno, da naj bi SCT pridobil ponudbo ESO Trojane za ponujeno ceno 4,880 mld SIT(t.j dobrih 20 mio evrov), razliko do vrednosti ESO Trojane 7,800 mld SIT , oz. 12 mio evrov naj  bi pridobil z aneksi (brez povečanja količin), ki bi bili pripravljeni pred sklenitvijo pogodbe in s pomočjo obrambnega ministrstva,” je dejal Likar in poudaril, da iz zbrane dokumentacije  DARS-a izhaja, da je do podpisa pogodbe z SCT-jem za izvedbo elektrostrojnih instalacij v predoru Trojane v vrednosti  20 milijonov evrov (oziroma natančneje 20.370.173,40 evrov), dejansko prišlo, skupaj z aneksi pa je pogodbena cena znašala  25 milijonov evrov (oziroma natančneje 24.902.244,36 evrov).

Likar je spomnil, da je posel za izgradnjo predora Trojane pred časom pridobil italijanski Impreso Grasseto, zaradi česar je bil Zidarjev SCT takrat zelo razburjen. “Očitno so želeli nekateri izgubo posla g. Zidarja nekako nadomestiti, zato so v zadnji točki tega avgustovskega zapisnika prisotni določili, da SCT dobi posel za gradnjo dvocevnega predora s polnim priključkom v Šentvidu in vključevalnim pasom v predoru na AC odsek Šentvid – Koseze v vrednosti 11,500 milijard SIT ali dobrih 48 mio evrov in razliko do limitirane vrednosti skozi spremenjene okoliščine,” je dejal predsednik preiskovalne komisije, to je bilo zabeleženo tudi v zapisu avgustovskega sestanka. Likar je še dejal, da  je bila pogodba za ta posel sklenjena v novembru 2004, in sicer v višini 48 milijonov evrov (oziroma natančneje 48.131.303,53 evrov). “Ta pogodbena vrednost se je z aneksi do leta 2008 povečala na kar 92,5 mio evrov,” je še povedal poslanec SDS. Ob tem je dodal, da so “aneksi zaščitna blagovna znamka SCT-ja.””Dejstvo torej je, da zabeležka avgustovskega sestanka nikakor ni bila spisek želja, kakor jo je označil nekdanji člana uprave DARS g. Abdon Peklaj, temveč konkreten predlog dejanj, ki so se potem tudi uresničila oziroma izvršila,” je dejal Likar. Poslanec SDS je ob tem opozoril, da je najmanj skrb vzbujajoča prisotnost predstavnikov takratne vladajoče politike g. Mirka Bandlja in Antona Anderliča. Likar je ocenil, da posamezna zaslišanja kažejo na obrise povezav takratne vladajoče politike z nekaterimi gradbenimi lobiji.

Predsednik preiskovalne komisije je še povedal, da bo komisija z naslednjimi zaslišanji ugotavljala, kako je bilo mogoče, da so bile vse želje SCT potrjene in uresničene. “Tudi  zato bomo na prihodnji seji komisije, ki bo 22. marca, ponovno zaslišali mag. Božiča, nekdanjega ministra za promet  ter Ivan Zidarja, direktorja SCT.” Na prihodnji seji komisije pa naj bi zaslišali tudi Roberta Kuzmana, izvršnega direktorja področja Nizkih gradenj, saj so prisostvovali sestanku avgusta 2004.