Andrej Želodec je s ponosom in pogumom sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije

Na plebiscitu 23. decembra 1990 smo Slovenke in Slovenci jasno izrazili željo po samostojni državi. Slovenski narod je stopil iz sence zgodovine in postavljeni so bili temelji za državno osamosvojitev Slovenije. Sledile so pospešene priprave na osamosvojitev, vzporedno s pripravami pa naraščanje napetosti med slovenskimi oblastmi in starim jugoslovanskim sistemom, ki je osamosvojitvi nasprotoval. Kljub težkim časom in grožnjam JLA z vojaškim posredovanjem, je Slovenska skupščina sprejela Temeljno ustavno listino in Deklaracije o neodvisnosti, s čimer smo postali gospodar na lastni zemlji.

Toda osamosvojitev je bilo treba pred agresorsko JLA še vojaško ubraniti. Sledila je Desetdnevna vojna (vojna za Slovenijo) med katero je agresorska vojska v vojaških objektih in okoli njih postavila številne mine, katere je bilo potrebno po zmagi nad JLA, uspešno odstraniti. Skupina posameznikov, prostovoljcev, pripadnikov Teritorialne obrambe in Civilne zaščite je nesebično in izjemno pogumno, kljub ogrožanju lastnega življenja, izvedla akcijo »Razminiranje 1991-1994«. Akcija je bila zelo uspešna, saj po končanem razminiranju ni bilo več najdeno nobeno eksplozivno telo. Skupina srčnih in pogumnih posameznikov, ki so se borili za boljši jutri, je našla in razminirala kar 577 min.

V tej skupini je kot velik domoljub aktivno in pogumno deloval tudi član Slovenske demokratske stranke Andrej Želodec iz Dolnje Košane. Kot pirotehnik je skupaj s svojimi sodelavci razminiral skladišče Črni Vrh nad Idrijo. Leta 1992 je bil poslan na razminiranje Slovenije (sanacija minskih polj Cerklje na Dolenjskem, Remontni – zavod Bregana, skladišče Barnica pri Podnanosu. Kot ekipa so razminirali najbolj nevarna polja, kajti bili so popolnoma brez načrtov. Andrej je opravil smrtno nevarna dela, ki zahtevajo posebno varstvo tako fizično kot nujno psihološko in medicinsko oskrbo. Vsega tega pa ni bil deležen. Delali so, proti vsem standardom, tudi do 12 ur dnevno. Žal je Andrej zatem, zaradi tako tveganega dela in neustrezne zdravstvene oskrbe, doživel resno in trajno poškodbo.

Častni znak svobode Republike Slovenije je za Andreja veliko priznanje, na katerega je čakal 28 let. Z njim mu je vrnjeno dostojanstvo, ki mu kot borcu za samostojno Slovenijo pripada. Zaradi poškodbe, ki je posledica razminiranja, je velikokrat doživljal ponižanja in nerazumevanje ljudi. Ob tem se spominja svojih sodelavcev, ki jih žal ni več med nami. Andrej nosi domovino Slovenijo v srcu in je ponosen, da je sodeloval pri njeni osamosvojitvi.

Foto: http://www.up-rs.si