Kandidat za okoljskega ministra mag. Andrej Vizjak: »Skrb za naravo moramo negovati ob hkratnem zagotavljanju razvoja družbe in gospodarstva. Pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj je postalo zbirokratizirano, pri čemer glavne vloge ne igra več stroka. Zato čutim poslanstvo, da nekaj naredim na področju okolja in prostora.«
Včeraj se je pred odborom za infrastrukturo, okolje in prostor predstavil kandidat za okoljskega ministra mag. Andrej Vizjak.
Vizjak, ki ima že dolgoletne izkušnje na področju gospodarstva, zadnjih nekaj let pa je zaposlen na Hidroelektrarnah spodnje Save, zaradi česar je že sedaj tesno sodeloval z Ministrstvom za okolje in prostor, zagovarja dejstvo, »da je treba negovati skrb za naravo ob hkratnem zagotavljanju razvoja družbe in gospodarstva«. Izpostavlja, da imamo politike zniževanja emisij, ravnanja z odpadki, a da bi te politike morale biti bolj uravnotežene med skrbjo za naravo in razvojem. »Skrb za okolje in naravo ne sme pomeniti konzervacije sedanjega stanja. Prepogosto mislimo, da je skrb za naravo to, da ohranjamo situacijo, ki jo imamo danes,« dodaja Vizjak, ki zagovarja dejstvo, da se narava in okolje nenehno spreminjata, še posebej pa v zadnjih letih, ko smo priča podnebnim spremembam. Tako podaja primere rek, ki imajo danes intenzivnejše pretoke, zato v takšnih primerih konzervacija nekega stanja ne pomeni dolgoročne in srednjeročne skrbi za te pojave.
Ne smemo favorizirati nobenega področja. Niti razvojnih teženj gospodarstva na račun skrbi za naravo in obratno. Vsak primer potrebuje posebno obravnavo.
Danes je oskrba z električno energijo in pitno vodo za mnoge samoumevna, »a resnica je drugačna, saj so številna prizadevanja, projekti in trdo delo ljudi odgovorni za te dobrine, ki jih imamo danes na razpolago po zmernih cenah«. Zato mag. Vizjak izpostavlja, da je ključnega pomena posameznikov pristop do dobrin, »tudi takrat, ko kupujemo izdelke, glejmo da imajo le-ti minimalno embalažo, saj ta na koncu postane državni problem in problem celotne skupnosti«. Kandidat za ministra zagovarja samooskrbo tudi na področju energentov in ravnanja z odpadki: »Ne smemo biti odvisni od tujine, da bodo drugi reševali naše probleme za nesorazmerne cene«.
Predstavil je tri glavne prioritete, za katere se bo kot okoljski minister zavzemal. Prva je reševanje aktualnih problemov s kopičenjem odpadne embalaže, komunalnega blata in ostalih, tudi nevarnih odpadkov: »Gre za aktualni problem, ki vpliva na zdravje ljudi, zato ga moramo rešiti nemudoma«. Kot drugo izpostavlja zavzemanje za poenostavitve in skrajšanje vseh postopkov pridobivanja dovoljenj, ki so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, »teh dovoljenj se je namreč v zadnjih letih nakopičilo ogromno, podaljšal se je tudi čas njihovega reševanja«. Med zadnjo prioriteto pa mag. Vizjak šteje izvedbo ključnih nacionalnih projektov, ki so podprti z državnimi načrti: »Če Vlada RS sprejme državni prostorski načrt, bodisi za avtocesto, termično obdelavo odpadkov ali ostale infrastrukturne projekte, morajo državni organi narediti vse, da pride do izvedbe, ne pa iskati razlogov, zakaj projekt ni izvedljiv. Državni organi morajo biti del rešitve in ne del problema.«
Mag. Andrej Vizjak: Če vlada RS po predpisanem postopku sprejme prostorski državni načrt za kakršenkoli infrastrukturni projekt, morajo državni organi narediti vse za izvedbo tega projekta. Državni organi, državne institucije morajo biti del rešitve, ne pa del problema! 🚆🚘🛣️🛤️ pic.twitter.com/SUIIFz43Fi
— SDS (@strankaSDS) March 12, 2020
Mag. Vizjak je spomnil tudi na Zakon o podnebni politiki, ki je v pripravi in bo osnova za dolgoročno strategijo na področju zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2050. Ob tem opozarja, da bi ta strategija že morala biti poslana v Bruselj: »Pri dolgoročni strategiji razgradnje toplogrednih plinov bomo morali odgovoriti na ključna vprašanja, ki se navezujejo na energetski sektor, torej na TEŠ6, NEK2, hidroenergijo, vetrne in sončne elektrarne«. Ob tem pomembno vlogo igra tudi prometni sektor, zato se mu zdijo vlaganja v železniško infrastrukturo nujna, »čudi pa me, da je v davku na motorna vozla bil sprejet predlog obdavčitve električnih vozil«.
V nadaljevanju se je dotaknil nevladnih naravovarstvenih organizacij, ki po njegovem mnenju prepogosto »gledajo na razvoj družbe skozi prizmo ohranjanja narave in ne skozi prizmo varovanja narave v kompromisu razvoja te družbe«. »Cenim mnenja in stališča naravovarstvenih organizacij, ne sme pa to biti blokada za projekte, ko gre za širši in večji doprinos državi,« je prepričan mag. Vizjak. Kritičen je predvsem do tistih nevladnih organizacij, ki delujejo le nekaj let in štejejo nekaj posameznikov: »Takšne organizacije ne morejo pridobiti statusa, da delujejo v javnem interesu, in ne morejo biti aktivne v upravnih postopkih.«
Problem imam, kadar društva, nevladne organizacije in civilne iniciative blokirajo postopke v državnem interesu, za katerimi je v ozadju že narejen državni prostorski načrt.
Podal je primer spodnje Save, kjer se osebno srečuje s težavami pri projektu HE Mokrice, pri čemer se pozablja, da je bil celoten odsek spodnje Save že reguliran, da gre za umeten kanal iz preteklosti, ki ga z gradnjo objektov samo ponovno spreminjamo, »torej spreminjamo že spremenjeno, na kar se pogosto pozablja«.
Kandidat za ministra pozdravlja načrte Evropske unije glede uvedb ukrepov na področju celotnega življenjskega cikla posameznega izdelka: »Ko nekdo daje izdelek na trg, mora misliti tudi na to, kaj bo z izdelkom po koncu življenjskega cikla, ko ta postane odpadek in problem države«. Glede slovenskega programa ravnanja z odpadki mag. Vizjak kot eno redkih pozitivnih stvari izpostavlja dejstvo, da zberemo nadpovprečno količino recikliranih odpadkov, »toda najboljši program ravnanja z odpadki je, da preprečujemo nastajanje odpadkov in jih pripravljamo za ponovno uporabo«.
Mag. Vizjak tudi podpira rešitev povečanja okoljske dajatve za embalerje, ki dajejo embalažo na trg: »Okoljske dajatve tako ne plačujejo fizične osebe in uporabniki komunalnih storitev. S to okoljsko dajatvijo se financira interventni odvoz in toplotna obdelava odpadkov na deponijah«. Bi pa po njegovem mnenju morali razširiti krog plačnikov med embalerji, saj do zdaj plačujejo le tisti, ki proizvedejo nad 15 ton embalaže letno. Prav tako predlaga uvedbo več obratov za termično obdelavo odpadkov ob sočasni uporabi toplote za ogrevanje, pri čemer bi se upoštevali vsi okoljski vidiki in zdravje ljudi, »doma in v tujini imamo namreč nešteto dobrih praks«.
Kljub temu, da se mag. Vizjaku zdi nujno reševanje težav pri dolgotrajnem pridobivanju naravovarstvenih dovoljenj in soglasij, ne želi, da bi pri tem trpela stroka: »Nasprotno – večjo moč mora imeti stroka in manjšo birokracija. Zadeve so postale zbirokratizirane. Pripravili bomo širok nabor ukrepov za debirokratizacijo na področju okoljevarstvenih dovoljenj, izdaje gradbenih dovoljenje in predhodnih postopkov, ki so krivi, da je težko priti do pridobitve kakršnegakoli dovoljenja«.
Mag. Vizjak je zaključil, da kljub že dolgoletnemu delu na področju politike, javne uprave in gospodarstva, čuti kot poslanstvo, da nekaj naredi na področju okolja in prostora.
Galerija
