Andrej Šircelj: »Kateri so bili razlogi, da se je Slovenija zadolžila po tako visoki obrestni meri na zaprtem trgu?«

Finančni minister je povedal, kolikšna je cena likvidacije Factor banke in Probanke, nikoli pa nismo slišali, kolikšna je cena stečaja. Poslanke in poslanci Državnega zbora danes obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance dr. Uroša Čuferja. Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina 26-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Na seji Državnega zbora je v razpravi sodeloval tudi mag. Andrej Šircelj.MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo spoštovana podpredsednica, minister, državni sekretar s sodelavci, sodelavke! Seveda se zdaj postavlja vprašanje pri teh dveh bankah in vedno se je postavljalo, kako sta imela minister za finance in guverner Banke Slovenije možnost izbirati med dvema slabima rešitvama. In če se to večkrat ponovi, dejansko potem to  veliko ljudi misli, da je temu tako. vendar temu ni tako, ker mi imamo Zakon o bančništvu in Zakon o bančništvu točno določa, kdaj se uporablja stečaj in kdaj se uporablja likvidacija oziroma nadzorovana likvidacija. In če tukaj govorimo o razlogih za to, da sta šli obe banki v tako imenovano nadzorovano likvidacijo in zraven govorimo in bom rekel, minister govori o tem, da se je poslabšala likvidnost, da je bila banka nelikvidna, ena ali druga oziroma obe, da je bilo vprašanje solventnosti, to je bilo navsezadnje tudi napisano v nekih gradivih, potem tukaj sploh ni vprašanja. Po zakonu je to stečaj. Po zakonu mora biti stečaj, ker zakon o bančništvu določa, kdaj je stečaj kdaj je nadzorovana likvidacija, kdaj so drugi ukrepi. In če je nadzorovana likvidacija, tudi kakšni postopki so predpisani in kako je treba ravnati. To je navsezadnje narejeno tudi po mednarodnih direktivah in v tej povezavi je to neizbežno. Tako pač kažejo stvari. Res pa je, da se bodo s tem, ko se izbere nadzorovana likvidacija, dejansko postopki povečali, marsikatera zadeva se lahko popravi navsezadnje in s tega zornega kota seveda to pomeni, da bo ta postopek lahko dražji.In navsezadnje prišla je številka ven, da nas bo ta nadzorovana likvidacija davkoplačevalce seveda v okviru tega poroštva stala 430 milijonov. Mislim, da je še pred kratkim bilo povedano, da naj bi stala 433 milijonov in to je v okviru tiste vsote za katero sta tudi septembra guverner in minister za finance dejansko govorila o tem. In verjetno je bila ta vsota izračunana. Verjetno so jo izračunale neke delovne skupine, strokovnjaki in so povedali, da je to 430 milijonov. Nikoli pa nismo slišali, kolikšna je cena stečaja. Te vsote nismo slišali nikoli in zaradi tega je popolnoma upravičeno vprašanje, koliko pa zdaj to stane. Glede na to, da država jamči v postopku nadzorovane likvidacije za določene obveznosti in da bo navsezadnje tudi poplačevala upnike, se pojavlja dvom o tem, ali je to dejansko pravilen postopek, in v ozadju tega, zakaj se ščiti tudi tiste, ki imajo nad 100 tisoč evrov depozitov. Zakaj? Zaradi tega, ker v prvi fazi – takšna je naša zakonodaja – vse ostale banke solidarno jamčijo za tovrstne depozite. In postavlja se vprašanje, ali ostale banke imajo toliko denarja, da bi lahko solidarno jamčile za dve banki, ki imata skupaj 4%. Ali pa je v ozadju ščitenje lastnikov, ščitenje nekaterih oseb, ki so povezane s temi bankami, in tako naprej. To so vprašanja, ki jih tudi danes postavljam ministru za finance. Skratka, na eni strani imamo zakon in na drugi strani imamo finančne izračune. Vendar za to drugo ni bilo nikoli ugotovljeno, koliko nas bo to stalo oziroma koliko naj bi stal stečaj.Naslednje vprašanje, ki je izredno pomembno, je, da so pričakovanja tako depozitarjev kot vlagateljev v ostalih bankah pričakovana in temeljijo na tej odločitvi. In tu je vprašanje ministru za finance, kako bo ravnal v primeru, da pridejo tudi ostale banke v takšne težave. Kako bo jamčil za vse depozite oziroma kako bo država na koncu jamčila, če ne bo mogel jamčiti celoten bančni sistem. Kajti morda se lahko to zgodi zelo kmalu, da pride neka druga banka v neke likvidnostne težave, solventne težave in tako naprej. Tu so seveda pričakovanja vseh oseb, ki imajo depozite v teh slovenskih bankah, popolnoma upravičena in zahtevajo enak status, kot so ga dobili depozitarji v teh dveh bankah. Popolnoma enaka pričakovanja so tudi mednarodnih trgov, čeprav mednarodni trgi ne verjamejo, da bo Slovenija sposobna za vse banke ali še za katero banko jamčiti enak način reševanja. In tu so tudi mednarodne institucije. In tisto dovoljenje, ki ga je dobilo Ministrstvo za finance ali Banka Slovenije, tisto, kot sem razumel, je bilo začasno dovoljenje za postopek.Zdaj sta ti dve banki poslali celoten načrt prestrukturiranja v Bruselj in zanima me, kakšni so odzivi Frankfurta in Bruslja na načrt prestrukturiranja teh dveh bank. Ali je sploh kakšen odziv na to, kajti, navsezadnje, s strani Evropske komisije, mislim, da dg.com, mora priti za to na koncu tudi prava odobritev ali pa bodo rekli, veste kaj, situacija je taka, da morajo iti te banke v stečaj. In potem se bo zgodil stečaj, ker nam bo seveda Evropska komisija to rekla.V zvezi s poslovanjem teh dveh bank me zanima, kakšni so bili poslovni odnosi med državnimi bankami in tema dvema bankama. Namreč, ali je Nova Ljubljanska banka kreditirala ti dve banki, ali je imela tam kredite in obratno. Kot vemo, je NKBM bila lastnica ene izmed teh dveh bank. In tu je vprašanje, glede na to, da za ti dve banki ne bo uporabljenih stresnih testov, gre za vprašanje, ali se morda tudi dela Nove Ljubljanske banke ali dela Nove kreditne banke Maribor ne rešuje preko teh dveh bank, in je potem vprašanje, ali bi šlo tu za nek obvod reševanja, tudi preko Družbe za upravljanje terjatev bank. Skratka, zelo interesantno mi je bilo slišati kakšni so te poslovne relacije, navsezadnje gre tukaj za državna banke in potem če vzamemo še Banko Celje, ki pa je v večinski lasti Nove Ljubljanske banke.Če govorimo seveda o tem, kdaj bi bilo potrebno narediti ukrepe za ti dve banki je seveda vprašanje, zakaj ni bilo upoštevano revizijsko poročilo, priporočilo, ki je prišlo, kot razumem na Ministrstvo za finance maja tega leta, kjer je bilo povedano, da ti dve banki nimata zaupanja in da so težave takšne, kakršno dejansko so. To je bilo maja leta 2013. In to je tisti presečni dan, ko bi morale goreti vse rdeče luči. Tudi v povezavi s tem kaj storiti in kako storiti.Navsezadnje so se te rešitve za ti dve banki naredile ad hoc, tako kot se je tudi naredila po drugi strani zadolžitev države Slovenije za zadnje 1,5 milijarde evrov. In tukaj je šlo za zaprt trg in mislim, da bi bilo zelo lepo, da bi minister za finance pojasnil ali se je Slovenija še zmožna zadolževati na odprtih trgih. Ali obveznice še kdo kupi od Slovenije? In če ne, seveda, potem je to popolnoma drugo vprašanje, kot če je odgovor ja. Če pa je odgovor ja, potem je vprašanje zakaj določena 4,84% obrestna mera, ki je, poglejte, če pogledamo primerjavo z drugimi državami, absolutno visoka. Ne samo absolutno, dejansko visoka. Hrvaška 4,05, Madžarska 4,290, Romunija 4,123, Španija 1,781 odstotne obrestne mere, Portugalska 4,255, Mehika 4,390, Bocvana 4,90, in če sedaj damo še tistih 6 milijonov, ki naj bi bili izplačano kot neka nagrada, kot nek strošek zato, da je dejansko prišlo do tega posla, potem dejansko lahko že vidimo, da smo mi tudi na približno 4,90, če vse skupaj prekalkuliramo v to obrestno mero.In me zanima, kateri so bili razlogi, da se gre Slovenija zadolžiti po tako visoki obrestni meri, brez kakršnegakoli tržnega mehanizma, brez kakršnegakoli odprtega trgovanja, pač na podlagi, ne vem, to poteka sedaj tako, da nekdo pride mimo Ministrstva za finance, reče, tukaj imate ta denar. In če je temu tako, potem je treba ugotoviti poreklo tega denarja. Od kje dejansko je ta denar prišel. Kdo je tisti, ki je kupil za 1,5 milijarde obveznic v tem času. To so v bistvu vprašanja, popolnoma aktualna, popolnoma strokovna in to predvsem zaradi tega, ker je pač treba ugotoviti tudi odgovornost za taka dejanja in zaradi tega, ker je treba, navsezadnje imamo pravico vedeti razloge zakaj se to dogaja. Dejansko razloge. To so enkratni, čudni dogodki, ki se pač zgodijo. Jaz pričakujem, da bo minister dr. Čufer na ta vprašanja, nekatera sem še enkrat ponovil, nekatera so nova, tudi odgovoril. Hvala.