Na 89. izredni seji Državnega zbora so poslanci in poslanke obravnavali Predlog priporočil za reševanje alarmantnega stanja na Javnem zavodu radiotelevizije Slovenija, ki jih je predlagala Poslanska skupina SDS. Vsa priporočila so bila že na matičnem delovnem telesu z glasovi koalicije zavrnjena.
Dve leti po sprejetju novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki jo je vlada dr. Roberta Goloba predstavila kot ključen korak k depolitizaciji javnega zavoda, se stanje na RTV Slovenija še naprej poslabšuje. Čeprav je zakon na referendumu novembra 2022 prejel podporo volivcev, so posledice reform dvignile številne pomisleke.
Vlada je zakon zagovarjala z argumenti o osvoboditvi RTV iz vpliva stranke SDS in zagotavljanju neodvisnega javnega servisa. Premier Golob je po referendumu napovedal, da bodo spremembe prinesle neodvisno in transparentno RTV, a kritiki opozarjajo, da je realnost drugačna. Nosilec predloga zakona, poslanec SDS Andrej Hoivik, je v nagovoru poudaril, da gre za politično motiviran zakon, ki bo RTV še dodatno destabiliziral. Zakon je na Ustavnem sodišču, kjer že skoraj dve leti čakajo na odločitev o ustavnosti. Kljub temu je bil zakon delno implementiran, kar je prineslo korenite kadrovske spremembe. Novo vodstvo RTV je sprožilo obsežne menjave in šikaniranja zaposlenih, povezanih s prejšnjo upravo. Več novinarjev je bilo degradiranih, nekatere oddaje ukinjene, gledanost pa je upadla na zgodovinsko nizko raven.
RTV Slovenija se sooča z resnimi finančnimi težavami, zaradi katerih je vlada večkrat posredovala z dodatnimi sredstvi. V letu 2023 je zavod prejel 15 milijonov evrov iz državnega proračuna, za prihodnje leto pa je napovedano zvišanje RTV-prispevka z 12,75 na 14,02 evra. Ministrica za kulturo je ob tem napovedala dodatne organizacijske spremembe, ki naj bi izboljšale delovanje zavoda.
Na uredniški ravni se pojavljajo obtožbe o cenzuri in enostranskem poročanju. Ena od odmevnejših odločitev je bila prepoved intervjuja z Uršo Cankar Soares, kar so kritiki označili za kršitev svobode govora in diskriminacijo. Prav tako se vse pogosteje pojavljajo očitki o politično motiviranem poročanju, kar dodatno spodkopava zaupanje javnosti. Pod novim vodstvom se je gledanost osrednjih informativnih oddaj, kot sta Dnevnik in Odmevi, znižala na najnižjo raven v zgodovini. Poletni podatki kažejo, da si je Dnevnik ogledalo le 4,5 % gledalcev, Odmeve pa 3,3 %. To je občutno manj kot v preteklosti, kar kaže na izgubo zaupanja med gledalci.
Kljub obljubam o depolitizaciji je RTV Slovenija po mnenju kritikov postala poligon za politične obračune in enostransko uredniško politiko. Gledanost in finančna stabilnost zavoda sta na dnu, zakon, ki naj bi prinesel rešitve, pa ostaja predmet ustavne presoje. Andrej Hoivik je v zvezi s tem opozoril, da je trenutna ureditev rezultat slabega zakona, ki namesto stabilnosti prinaša kaos. Opozicija opozarja na cenzuro, šikaniranje in kršitve ustavnih pravic ter poziva k razpravi o prihodnosti največjega javnega medija.
