Andrej Čuš: »Vlada nadaljuje z ropanjem podeželja in poštenih ljudi«

Poslanec Slovenske demokratske stranke in 11 županov občin Spodnjega Podravja je danes reklo odločen ne vladnemu predlogu izbrisu preko 100 slovenskih občin. Po besedah poslanca v Državnem zboru Andreja Čuša občine danes predstavljajo glavno gonilo razvoja, saj so praktično edine, ki še investirajo v infrastrukturo, ob tem pa je opozoril na zavajanje ministra Viranta, saj male občine v deležu namenijo več sredstev za investicije, kot velike občine.»Brez manjših občin bi bilo podeželje danes prazno, ne bi bilo samooskrbe, ob tem pa velja dodati, da smo ena redkih držav, ki ima preko 50% prebivalstva na podeželju. Zmanjševanje občin bi bila tudi zavestna odpoved evropskim sredstvom, v tej perspektivi bi morali počrpati še 3,3 milijarde evrov,« je povedal Čuš.Opozoril je, da je na Danskem postopek zmanjševanja števila občin trajal šest let in soglasno, pri nas pa želi vlada iz centra čim prej zadati še več udarcev slovenskemu podeželju. »Zmanjševanje števila občin ne pomeni racionalizacije delovanja države, temveč prav nasprotno. Za enakomernejši razvoj celotne Slovenije je zato potrebno vzpostaviti regije oz. pokrajine, v nasprotnem primeru se bo razkorak v razvitosti med centrom države in drugimi deli še povečeval,« je povedal.Poudaril je, da v poslanski skupini SDS menijo, da bi se moralo na občine prenesti več pristojnosti in nalog, ki so sedaj v pristojnosti države in ki jih izvajajo upravne enote. »Žalostno je, da se pripravlja izbris občin izključno na podlagi števila prebivalcev, brez ostalih, predvsem finančnih in organizacijskih analiz. Očitno ta vlada ne pozna ustave, predvsem v tistem delu, ki govori o lokalni samoupravi«, je pojasnil. »Gre za ponoven napad na podeželje s strani te vlade tudi glede na predlagane spremembe zakona o financiranju občin, ki vsem občinam jemlje skupno okoli 90 milijonov evrov na račun manjšega deleža od pobrane dohodnine in manjšega sofinanciranja skupnih občinskih uprav. In tako vse občine, razen nekaj največjih, postavlja v podrejen položaj, predvsem pri razvoju,« je povedal poslanec Andrej Čuš.Župan občine Dornava Rajko Janžekovič je poudaril, da so se za ustanovitev občine odločili občani na referendumu. Povedal je, da vsaka občina poskuša pridobiti čim več EU sredstev in sredstev iz ostalih razpisov in ta denar potem uporablja racionalno in veliko bolj pametno kot velike občine. Ministru Virantu sporoča, da naj svoje frustracije izživlja drugje in naj ukine samega sebe. Sicer pa pravi, da je vse skupaj preusmerjanje pozornosti od resnično velikih problemov v državi.Župan občine Markovci Milan Gabrovec je povedal, da takšni ministri, kot je Gregor Virant, ne bi smeli biti v vladi, ker vsiljujejo to, kar je bilo demokratično pridobljeno. Občino po njegovem mnenju lahko ukinejo zgolj prebivalci sami. Povedal je tudi, da je kriterij 5000 prebivalcev nesmiseln, saj se občina Markovci na primer financira sama. Ministra Viranta je še spomnil na njegovo plačno reformo, zaradi katere še danes odplačujemo. Na koncu je poudaril, da bodo župani manjših občin naredili vse, da se občine ne ukinejo.Župan občine Sveti Andraž Franci Krepša je poudaril, da so občine gonilna sila razvoja in gospodarstva na svojem območju. Občine pridobivajo veliko več sredstev kot jih potrošijo za svojo upravo in trošijo manj kot velike občine. Željam vlade, ki želi vzeti podeželju občine, je treba odločni reči ne. Povedal je še, da ima vlada preveč agencij in svojih uradov, kjer veliko ljudi mešetari in greni življenje državljanom z oviranjem postopkov.Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je izpostavil, da ideja o ukinjanju občin po njegovem ni ideja Gregorja Viranta, ampak ideja Zorana Jankovića. Poudaril je, da jim s to idejo ne bo uspelo, ker se bodo župani in prebivalci teh občin organizirali in se temu zoperstavili. Občina Središče ob Dravi, ki je nastala leta 2007, je za svoj razvoj pridobila 9,5 milijonov evrov evropskih sredstev in 3,5 milijona evrov lastnih za projekt kanalizacije in čistilne naprave. Ob tem je še poudaril, da če bi bili še vedno del nekdanje velike skupne občine, do tega denarja ne bi prišli. Končal je z mislijo, da je projekt ukinjanja občin namenjen preusmerjanju pozornosti, streznitev bo trojka, ki bo prišla, nastradali pa bodo spet mali ljudje.Župan občine Kidričevo Anton Leskovar se je vprašal, zakaj ubiti konja, ki dobro vleče in ki dobro dela. Ukinjanje občin razume kot napad na podeželje. Izpostavil je, da bi Haloze in Slovenske gorice danes izgledale precej drugače, če ne bi imele svojih majhnih občin, velikih po pridnosti in iznajdljivosti.Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš je povedal, da je bila njegova občina nekoč večja, potem so šli nekateri svojo pot in do danes dosegli višek razvoja. Majhne občine so bile po njegovem mnenju ustanovljene zato, da prebivalcem podeželja poskušajo ustvariti pogoje za življenje, primerljive s pogoji v mestih. Vprašal se je, kako lahko vlada brez analiz pravi, da so občine zgrešen projekt in da se ni nič naredilo v teh občinah.Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je dejal, da želi vlada majhne občine in prebivalce podeželja centralizirati in disciplinirati. Po njegovem mnenju so občine edino gonilo malega in srednjega gospodarstva in da bi bila brez tega država v še večjih težavah. Dodal je, da se težko primerjamo s tujino, saj poznajo drugod več nivojev lokalne samouprave. Ne zdi se mu primerno združevanje občin, ki nimajo niti zgodovinskih, niti geografskih povezav. Župan Jurgec je še izrazil prepričanje, da želi denar majhnih občin porabiti nekdo drug, po vsej verjetnosti so to velike, zadolžene občine. Vladi predlaga, da zmanjša število javnih uslužbencev in naj ne primerja Haloz s Primorsko, saj tam ljudje živijo drugače.Župan občine Podlehnik Marko Maučič je opozoril, da 40 let ni bilo nobenih razvojnih sredstev, razen samoprispevki prebivalcev. Z ustanovitvijo občin se je začel opazen razvoj. Poudaril je, da je veliko možnosti za črpanje sredstev, žal pa največkrat zmanjka lastnih sredstev, ki jih ne zagotovi država. Poudaril je, da bi bil prihranek zaradi ukinitve občin minimalen in da občinski uradniki delajo veliko več kot uradniki na ministrstvih. Na koncu je predlagal tudi interpelacijo zoper ministra Gregorja Viranta.Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je povedal, da bi nekoč lahko zgolj sanjali o takšnih projektih, kot jih sedaj lahko izvajajo. Opozoril je, da bi država z ukinitvijo prihranila zelo malo, medtem ko bi občani izgubili veliko. Ministra Viranta vabi na obisk, da si ustvari vtis, kaj majhne občine zmorejo.Občino Zavrč je zastopal občinski svetnik Janko Lorbek. Poudaril je, da je predlog ukinjanja občin kost, ki je vržena za preusmerjanje pozornosti od problemov, s katerimi bi se vlada morala ukvarjati. Povedal je, da je bilo ob ustanovitvi občine 80% cest neasfaltiranih in zelo malo je bilo telefonskih priključkov. Danes se lahko pohvalijo z optičnim omrežjem in brezžično internetno povezavo. Po njegovem mnenju je cilj vlade občanom vzeti pridobljeno. Boji se tudi, da država razume občine kot svojega sovražnika in je bila zato tudi onemogočena izvolitev županov v Državni zbor, kjer so bili predstavniki iz terena.Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko s strahom gleda na grožnje z ukinitvami občin, ki bi prizadele občane. V kratkem delovanju njegove občine je bilo vloženega veliko dela in rezultati so vidni, saj je nekdanja velika skupna občina zelo slabo skrbela za razvoj tega območja. Po njegovem mnenju ukinjanje občin ni varčevalni ukrep, ampak gre za degradacijo malih ljudi.»Vlada torej nadaljuje z ropanjem podeželja in poštenih ljudi, v privilegije in tiste, ki imajo največ. Manjše občine niso krive za stanje v slovenskih bankah, TEŠ 6, menedžerske prevzeme in nedelovanje pravne države. Sam bom naredil vse, da se manjše občine ne ukinejo, saj so branik razvoja in stabilnosti«, je novinarsko konferenco zaključil poslanec Andrej Čuš.